Ta standard ureja računovodstvo malih samostojnih podjetnikov posameznikov (odslej podjetni­kov). Obdeluje
a) letno poročilo podjetnika za zunanje poslovno poročanje,
b) razčlenjevanje postavk v bilanci stanja za zunanje poslovno poročanje,
c) razčlenjevanje postavk v izkazu poslovnega izida za zunanje poslovno poročanje,
č) sprejemanje računovodskih usmeritev,
d) vodenje poslovnih knjig,
e) knjigovodske listine,
f) amortiziranje,
g) začetno računovodsko merjenje zalog,
h) prevrednotovanje sredstev in obveznosti do njihovih virov,
i) popis sredstev in obveznosti do njihovih virov ter
j) dostop do poslovnih knjig in poročil.
Glede vrednotenja postavk v bilanci stanja in izkazu poslovnega izida je povezan s splošnimi slovenskimi računovodskimi standardi (SRS).
Pri podjetnikih je pod določenimi pogoji dopustno enostavno knjigovodstvo. Predstav­ljeno je v prilogi k temu standardu.
Standard (poglavje B) je treba brati skupaj z opredelitvami ključnih pojmov (poglavjem C) in po­jasnili (poglavjem Č).
Ta standard povzema pravila računovodskega obravnavanja poslovnih dogodkov, ki se pri pod­jetniku pojavljajo pogosteje. Pri računovodskem obravnavanju ostalih poslovnih dogodkov se uporabljajo pravila iz splošnih slovenskih računovodskih standardov.

39.1. Letno poročilo obsega bilanco stanja in izkaz poslovnega izida.
Bilanca stanja je temeljni računovodski izkaz, v katerem je resnično in pošteno prikazano stanje sredstev in obveznosti do njihovih virov za poslovno leto ali medletna obdobja, za katera se se­stavlja.
Izkaz poslovnega izida je temeljni računovodski izkaz, v katerem je resnično in pošteno prika­zan poslovni izid za poslovno leto ali medletna obdobja, za katera se sestavlja.

39.2. Bilanca stanja za zunanje poslovno poročanje vsebuje najmanj tele postavke:
Sredstva
A. Dolgoročna sredstva
I. Neopredmetena sredstva in dolgoročne aktivne časovne razmejitve
1. Neopredmetena sredstva
2. Dolgoročne aktivne časovne razmejitve
II. Opredmetena osnovna sredstva
III. Naložbene nepremičnine
IV. Dolgoročne finančne naložbe
1. Dolgoročne finančne naložbe, razen posojil
2. Dolgoročna posojila
V. Dolgoročne poslovne terjatve
B. Kratkoročna sredstva
I. Sredstva (skupine za odtujitev) za prodajo
II. Zaloge
III. Kratkoročne finančne naložbe
1. Kratkoročne finančne naložbe, razen posojil
2. Kratkoročna posojila
IV. Kratkoročne poslovne terjatve
V. Denarna sredstva
C. Kratkoročne aktivne časovne razmejit­ve
Č. Terjatve do podjetnika
Obveznosti do virov sredstev
A. Podjetnikov kapital
B. Rezervacije in dolgoročne pasivne časov­ne razmejitve
1. Rezervacije
2. Dolgoročne pasivne časovne razmejitve
C. Dolgoročne obveznosti
I. Dolgoročne finančne obveznosti
II. Dolgoročne poslovne obveznosti
Č. Kratkoročne obveznosti
I. Obveznosti, vključene v skupine za odtujitev
II. Kratkoročne finančne obveznosti
III. Kratkoročne poslovne obveznosti
D. Kratkoročne pasivne časovne razmejitve

39.3. V bilanci stanja se izkazujejo postavke po tehle pravilih:
1. Neopredmetena sredstva in dolgoročne aktivne ča­sovne razmejitve so dolgoročno odloženi stroški razvijanja, naložbe v pridobljene dolgoročne pravice do industrijske lastnine in druge pravice ter dolgoročno odloženi stroški po knjigovodski vrednosti. Knjigovodska vrednost neopredmetenih sredstev je razlika med nabavno vrednostjo in popravkom njene vrednosti. Ne glede na način izkazovanja v poslovnih knjigah se uvrščajo v to postavko tudi predujmi, dani za ta sredstva.
2. Opredmetena osnovna sredstva se izkazujejo s knjigovodsko vrednostjo, torej z razliko med nabavno vrednostjo in popravkom njene vrednosti. Ne glede na način izkazovanja v poslovnih knjigah se uvrščajo v to postavko tudi predujmi, dani za ta sredstva.
3. Naložbene nepremičnine so nepremičnine (zemljišča in/ali zgradbe), posedovane, da bi prinašale najemnino in/ali povečevale vrednost dolgoročne naložbe.
4. Dolgoročne finančne naložbe so naložbe v kapital ali posojila, to je dolgoročne finančne naložbe v finančne dolgove drugih, ki naj bi se obdržale več kot leto dni in s katerimi naj se ne bi trgovalo. Tisti del dolgoročnih finančnih naložb, ki zapade v plačilo v naslednjem obračunskem obdobju, se izkaže med kratkoročnimi finančnimi naložbami.
5. Poslovne terjatve so terjatve do kupcev, dani predujmi (za zaloge in še ne opravljene storitve), dana preplačila in varščine ter druge poslovne terjatve.
6. Zaloge so zaloge materiala in blaga ter zaloge proizvodov, polproizvodov in nedokončane proiz­vodnje iz ustreznih popisnih list ob koncu obračunskega obdobja. Knjigovodska vrednost zalog ne sme presegati njihove čiste iztržljive vrednosti.
7. Kratkoročne finančne naložbe so naložbe v kapital ali v finančne dolgove drugih, ki naj bi se posedovale manj kot leto dni in s katerimi naj bi se trgovalo.
8. Denarna sredstva so gotovina, knjižni denar, denar na poti in denarni ustrezniki. Mednje sodijo tudi sredstva, ki jih lahko neposredno in brez kakršnihkoli omejitev pretvorimo v denar kot sredstvo za poravnavanje dolgov ali izplačevanje s kakšnim drugim namenom. Izdani čeki se izkažejo kot odbitna postavka. Denarna sredstva na računih morajo biti dokumentirana z ustreznimi bančnimi izpiski. Gotovina v blagajni se uskladi z ustreznim popisnim listom.
9. Kratkoročne aktivne časovne razmejitve so kratkoročno odloženi stroški oziroma kratkoročno odloženi odhodki in kratkoročno nezaračunani prihodki. Med aktivne časovne razmejitve se uvrščajo tudi vrednotnice (znamke, koleki in podobno).
10. Terjatve do podjetnika so razlika med nekapitalskimi obveznostmi do virov sredstev in sredstvi.
11. Podjetnikov kapital je stanje kapitala na dan bilance stanja, to je razlika med sredstvi in nekapitalskimi obveznostmi do njihovih virov v bilanci stanja.
12. Rezervacije so dolgoročne obveznosti, ki se bodo na podlagi obvezujočih preteklih dogodkov predvidoma pojavile v obdobju, daljšem od leta dni, in katerih velikost je za­nesljivo ocenjena. Med dolgoročnimi pasivnimi časovnimi razmejitvami se izkazujejo odloženi prihodki, ki bodo v obdobju, daljšem od leta dni, pokrili predvidene odhodke.
13. Dolgoročne finančne obveznosti so dobljena dolgoročna posojila na podlagi posojilnih pogodb in izdani dolgoročni vrednostni papirji. Zneski dolgoročnih obvez­nosti, ki so že zapadli v plačilo (a še niso poravnani) in ki bodo zapadli v plačilo v letu dni po dnevu bilance stanja, se v bilanci stanja izkazujejo kot kratkoročne obveznosti.
14. Dolgoročne poslovne obveznosti so dolgoročni dobaviteljski krediti za kupljeno blago ali kupljene storitve.
15. Kratkoročne finančne obveznosti so dobljena kratkoročna posojila na podlagi posojilnih pogodb in izdani kratkoročni vrednostni papirji razen čekov, ki se štejejo kot odbitna postavka pri denarnih sredstvih.
16. Kratkoročne poslovne obveznosti so kratkoročni dobaviteljski krediti za kupljeno blago ali kupljene storitve ter kratkoročne obveznosti do zaposlencev (razen do podjetnika), državnih organov in drugih inštitucij pa tudi morebitne druge obveznosti, ki do konca obračunskega obdobja še niso poravnane.
17. Kratkoročne pasivne časovne razmejitve so kratkoročno vnaprej vračunani stroški oziroma odhodki in kratkoročno odloženi prihodki.

39.4. Bilanca stanja prikazuje zneske v dveh stolpcih: v prvem uresničene podatke v obravnava­nem obračunskem obdobju in v drugem uresničene v enakem prejšnjem obračunskem obdobju.

39.5. Izkaz poslovnega izida sestavljajo najmanj tele postavke
1. Čisti prihodki od prodaje
2. Sprememba vrednosti zalog proizvodov in nedokončane proizvodnje
3. Usredstveni lastni proizvodi in lastne storitve
4. Drugi poslovni prihodki (s prevrednotovalnimi poslovnimi prihodki)
5. Stroški blaga, materiala in storitev
a) Nabavna vrednost prodanih blaga in materiala ter stroški porabljenega materiala
b) Stroški storitev
6. Stroški dela
a) Stroški plač
b) Stroški socialnih zavarovanj (posebej izkazani stroški pokojninskih zavarovanj)
c) Drugi stroški dela
7. Odpisi vrednosti
a) Amortizacija
b) Prevrednotovalni poslovni odhodki pri neopredmetenih sredstvih in opredmetenih osnovnih sredstvih
c) Prevrednotovalni poslovni odhodki pri obratnih sredstvih
8. Drugi poslovni odhodki
9. Finančni prihodki iz deležev
10. Finančni prihodki iz danih posojil
11. Finančni prihodki iz poslovnih terjatev
12. Finančni odhodki iz oslabitve in odpisov finančnih naložb
13. Finančni odhodki iz finančnih obveznosti
14. Finančni odhodki iz poslovnih obveznosti
15. Drugi prihodki
16. Drugi odhodki
17. Poslovni izid obračunskega obdobja (1 ? 2 + 3 + 4 - 5 - 6 - 7 - 8 + 9 + 10 + 11 - 12 - 13 -14 + 15 - 16)
a) Podjetnikov dohodek
b) Negativni poslovni izid

39.6. V izkazu poslovnega izida se izkazujejo postavke po tehle pravilih:
1. Čisti prihodki od prodaje so prodajne vrednosti prodanih proizvodov oziroma trgovskega blaga in materiala ter opravljenih storitev v obračunskem obdobju, zmanjšane za popuste ob prodaji ali kasneje (na primer za blagajniške popuste) pa tudi za vrednost vrnjenih količin.
2. Sprememba vrednosti zalog proizvodov in nedokončane proizvodnje je razlika med njiho­vo vrednostjo na koncu obračunskega obdobja in njihovo vrednostjo na začetku obračunskega obdobja; če je njihova vrednost na koncu obdobja večja, ima sprememba pozitiven predznak, v nasprotnem primeru pa negativen predznak.
3. Usredstveni lastni proizvodi in lastne storitve so proizvodi in storitve, ki jih ustvari oziroma opravi podjetnik in nato zajame med svoja opredmetena osnovna sredstva ali neopredmetena sredstva.
4. Drugi poslovni prihodki, povezani s poslovnimi učinki, so subvencije, dotacije, regresi, kompenzacije, premije in podobni prihodki. Državne podpore in donacije za opredmetena osnovna sredstva in neopredmetena sredstva ostajajo začasno med dolgoročnimi pasivnimi časovnimi razmejitvami (odloženimi prihodki) in se prenašajo med poslovne prihodke skladno z amortiziranjem ustreznih opredmetenih osnovnih sredstev. Kot drugi poslovni prihodki se štejejo tudi prevrednotovalni poslovni prihodki.
Brezpogojne državne podpore, ki se nanašajo na biološko sredstvo, ovrednoteno po pošteni vrednosti, zmanjšani za stroške prodaje, se prenesejo med poslovne prihodke, ko postanejo izterljive. Pogojne državne podpore, ki se nanašajo na biološko sredstvo, ovrednoteno po pošteni vrednosti, zmanjšani za stroške prodaje, se prenašajo med poslovne prihodke, ko so pogoji, pod katerimi so dane, izpolnjeni.
5. Stroški blaga, materiala in storitev
a) Stroški blaga in materiala se ugotovijo v skladu s sprejeto metodo vrednotenja porabe.
b) Stroški storitev so stroški storitev pri ustvarjanju proizvodov, stroški storitev pri opravljanju prevoznih storitev, stroški storitev za vzdrževanje, sejemskih storitev in reklamnih storitev, stroški reprezentance in zavarovalnih pre­mij, stroški storitev plačilnega prometa in drugih bančnih storitev (razen obresti) ter stroški najemnin, sve­tovalnih storitev, službenih potovanj in podobnih storitev. Med stroške storitev se štejejo tudi stroški v zvezi s pogodbami o (avtorskem) delu oziroma z drugimi pravnimi razmerji s fizičnimi osebami, razen v zvezi z delovnim razmerjem.
6. Stroški dela zaposlencev so plače, nadomestila plač, stroški socialnih zavarovanj in drugi stroški dela.
7. Odpisi vrednosti
a) Amortizacija in prevrednotovalni poslovni odhodki pri neopredmetenih sredstvih s končno dobo koristnosti in opredmetenih osnovnih sredstvih so zneski popravkov vrednosti amortizirljivih sredstev. Prevrednotovalni poslovni odhodki se pojavljajo pri oslabitvah in odtujitvah opredmetenih osnovnih sredstev in neopredmetenih sredstev.
b) Prevrednotovalni poslovni odhodki pri obratnih sredstvih se pojavljajo pri oslabitvah obratnih sredstev.
8. Drugi poslovni odhodki so prispevki za socialno varnost podjetnika, povračila stroškov podjetnika, članarine, štipendije in drugi podobni stroški.
9. Finančni prihodki so prihodki od obresti, prihodki od preračuna terjatev in dolgov, izraženih v tuji valuti, v domačo valuto, prevrednotovalni finančni prihodki in drugi finančni prihodki v obračunskem obdobju, med katere se uvršča tudi znesek zmanjšanja rezervacij, če je njihova vrednost večja od sedanje vrednosti izdatkov na koncu obračunskega obdobja.
10. Finančni odhodki so obresti, ki jih je mogoče pripisati podjetnikovemu poslovanju, odhodki zaradi preračuna terjatev in dolgov, izraženih v tuji valuti, v domačo valuto, prevrednotovalni finančni odhodki in drugi finančni odhodki v obračunskem obdobju, med katere se uvršča tudi znesek povečanja, če je njihova vrednost manjša od sedanje vrednosti izdatkov na koncu obračunskega obdobja.
11. Drugi prihodki so predvsem neobičajne postavke, ki povečujejo poslovni izid.
12. Drugi odhodki so predvsem neobičajne postavke, ki zmanjšu­jejo poslovni izid.
13. Poslovni izid je razlika med prihodki in odhodki v obračunskem obdobju.

39.7. Izkaz poslovnega izida prikazuje zneske v dveh stolpcih, v prvem uresničene podatke v obravnavanem obračunskem obdobju in v drugem uresničene v enakem prejšnjem obračun­skem obdobju.

39.8. Podjetnik sprejema računovodske usmeritve s sklepi. Sklepi se hranijo 10 let po prene­hanju opravljanja dejavnosti. Vsak sklep se označi z zaporedno številko po časovnem zapored­ju. Že sprejete računovodske usmeritve se lahko spremenijo le z novimi sklepi.

39.9. Poslovne knjige so razvidi, ki zagotavljajo podatke za oblikovanje informacij o stanju in gibanju sredstev in obveznosti do njihovih virov, stroških, odhodkih in prihodkih ter poslovnem izidu.

39.10. Poslovne knjige se vodijo na način, ki omogoča izkazovanje podatkov, potrebnih za se­stavljanje računovodskih izkazov.

39.11. Poslovne knjige so temeljni knjigi in pomožne knjige. Temeljni knjigi sta dnevnik in glavna knjiga. Pomožne knjige so razčlenjevalni razvidi (analitične evidence) in druge pomožne knjige. Razčlenjevalni razvidi vsebujejo razčlenitvene (analitične) konte, ki pojasnjujejo temeljne konte glavne knjige, na primer konte opredmetenih osnovnih sredstev, materiala, proizvodov, kupcev, doba­viteljev in tako naprej. Druge pomožne knjige, na primer register opredmetenih osnovnih sredstev, blagajniška knjiga, knjiga prejetih računov in druge po potrebah, pa dopolnjujejo te­meljne konte glavne knjige.
Vodenje temeljnih knjig je obvezno, vodenje pomožnih pa samo, če se verodostojni podatki, ki se ponavadi dobivajo na podlagi pomožnih knjig, ne zagotavljajo drugače. Register opredmete­nih osnovnih sredstev pa je obvezen.

39.12. Glavna knjiga se vodi po načelih dvostavnega knjigovodstva. Oblika glavne knjige je od­visna od tehnike in metode vnašanja knjigovodskih podatkov vanjo. Računalniško vodena glav­na knjiga mora kadarkoli omogočati kontroliranje knjiženja pa tudi prikaz kateregakoli konta in/ali celotne glavne knjige na zaslonu oziroma odtis na papirju. Ob letnem obračunu je natis računalniško vodene glavne knjige s popolnim pregledom vseh kontov obvezen.
Kontni načrt za glavno knjigo zasnuje podjetnik sam na podlagi kontnega okvira, ki ga pripravi Slovenski inštitut za revizijo. Podjetnik ga ustrezno razčleni. Pri tem upošteva SRS 22.10.

39.13. Dnevnik glavne knjige je lahko enotna temeljna poslovna knjiga ali več knjig za posa­mezne skupine kontov. V njem se knjižijo vsi poslovni dogodki, ki so predmet bilančne in zunaj­bilančne evidence. Vodenje dnevnika omogoča kontroliranje knjiženih postavk po zakonitosti dvostav­nega knjigovodstva, izraženi z enačbo vsota postavk v breme je enaka vsoti postavk v dobro.

39.14. Pomožne knjige se vodijo vezane, na prostih listih v kartoteki ali računalniško v datote­kah. Če se vodijo računalniško, mora biti kadarkoli možno kontroliranje knjiženja. Pred sestavit­vijo računovodskih izkazov se razčlenitveni konti uskladijo s konti glavne knjige. Po­sa­mezne konte in/ali celotne pomožne knjige mora biti mogoče prikazati na zaslonu in po potre­bi odtisniti na papirju.

39.15. Register opredmetenih osnovnih sredstev se vodi v obliki vnaprej vezane knjige ali raču­nalniško. V njem mora imeti vsako opredmeteno osnovno sredstvo svojo registrsko številko.

39.16. Knjižbe v poslovnih knjigah morajo temeljiti na verodostojnih knjigovodskih listinah. Pri tem se upoštevajo načela urejenega knjigovodstva:
. pri ročnem vodenju poslovnih knjig se vanje piše s črnilom, kopirnim svinčnikom, kemič­nim svinčnikom ali strojem; v njih ne smejo ostajati prazne vrste, temveč mora biti po ča­sovnem zaporedju izpolnjena vsaka vrstica prostora za knjiženje; pri računalniškem vode­nju poslovnih knjig mora računalniški program preprečevati nedovoljene vpise;
. nevezani listi poslovnih knjig se ne smejo uničiti, iz vezanih knjig pa se listi ne smejo iztr­gati;
. vpisi si morajo slediti po časovnem zaporedju ter biti urejeni, popolni, pravilni in sprotni;
. knjiži se praviloma v osmih dneh od dneva, ko so listine, ki izpričujejo nasta­nek po­slovne­ga dogodka, izdane oziroma prejete na mesto, kjer se vodijo poslovne knjige, naj­manj pa enkrat mesečno; še ne knjižene knjigovodske listine morajo biti na voljo na kraju, kjer se vodijo poslovne knjige;
. napačna knjižba se razveljavi (stornira), tako da se najprej na isti strani konta odšteje enak znesek, nato pa se pravilni znesek knjiži na pravi konto.

39.17. V poslovne knjige se na začetku obračunskega obdobja vpišejo začetna stanja sredstev in obveznosti do njihovih virov, ki so enaka končnim stanjem iz prejšnjega obračunskega ob­dobja.
Zaključijo se s stanjem na zadnji dan obračunskega obdobja, v primeru prenehanja dejavnosti pa z dnem pre­nehanja. Izjeme so register opredmetenih osnovnih sredstev in razčlenitveni konti opredmetenih osnovnih sredstev, katerih odpiranje in zapiranje nista vezani na obračunsko ob­dobje. Poslovne knjige, vodene v prostih listih, se zvežejo. Zaključitev poslovnih knjig podpiše pooblaščena oseba. Ra­čunalniško vodene poslovne knjige se lahko zaključujejo z elektronskim podpisom po po­stopkih iz ustreznega zakona. Poslovne knjige se zaključijo tako, da ni več mo­goče vnašati podatkov vanje oziroma da že vnesenih podatkov ni mogoče spreminjati.