(1) Ta zakon ureja:
- poslovanje med rezidenti in nerezidenti v tujih ali domačih plačilnih sredstvih,
- poslovanje med rezidenti v tujih plačilnih sredstvih ali če so predmet poslovanja tuja plačilna sredstva ter
- enostranske prenose premoženja iz Republike Slovenije ter v Republiko Slovenijo, ki nimajo značaja izpolnitve posla med rezidenti in nerezidenti.
(2) Poslovanje po prejšnjem odstavku tega člena pomeni sklepanje tekočih in kapitalskih poslov in njihovo izpolnjevanje v obliki plačil ali prenosov.
(1) Rezidenti po tem zakonu so:
- gospodarske družbe in druge pravne osebe s sedežem v Republiki Sloveniji, razen njihovih podružnic v tujini, ki opravljajo pridobitno dejavnost;
- podružnice tujih gospodarskih družb, ki opravljajo pridobitno dejavnost in so vpisane v sodni register v Republiki Sloveniji;
- samostojni podjetniki posamezniki oziroma fizične osebe, ki samostojno opravljajo dejavnost kot poklic, s sedežem oziroma stalnim prebivališčem v Republiki Sloveniji (v nadaljevanju: zasebniki);
- fizične osebe s stalnim prebivališčem v Republiki Sloveniji;
- fizične osebe, ki začasno bivajo v Republiki Sloveniji na podlagi veljavnega dovoljenja, izdanega za najmanj 6 mesecev, razen tujih državljanov, zaposlenih na diplomatskih in konzularnih predstavništvih ter njihovih družinskih članov;
- diplomatska, konzularna in druga predstavništva Republike Slovenije v tujini, ki se financirajo iz proračuna, ter slovenski državljani, zaposleni na teh predstavništvih in njihovi družinski člani.
(2) Vse druge osebe so nerezidenti.
(1) Pooblaščena banka po tem zakonu je banka ali bančna podružnica, ki izpolnjuje pogoje za opravljanje poslov s tujino, skladno z zakonom o bančništvu.
(2) Pooblaščeni udeleženec trga vrednostnih papirjev (v nadaljevanju: pooblaščeni udeleženec) po tem zakonu je borznoposredniška družba ali banka ali njuna podružnica, ki je pridobila dovoljenje za opravljanje dejavnosti skladno z zakonom, ki ureja trg vrednostnih papirjev.
(1) Tuja plačilna sredstva po tem zakonu so devize, tuja gotovina, čeki, kreditna pisma in denarni instrumenti, ki se glasijo na tujo valuto in so vnovčljivi v tuji valuti.
(2) Devize po tem zakonu so denarne terjatve v tuji valuti do bank izven Republike Slovenije.
(3) Tuja gotovina so bankovci in kovanci v tuji valuti, ki jih je izdala centralna banka ali država.
(4) Čeki, kreditna pisma in drugi denarni instrumenti, ki se glasijo na tujo valuto in so vnovčljivi v tuji valuti, so denarne terjatve do izdajateljev.
(1) Vrednostni papirji, s katerimi se trguje na kapitalskem trgu po tem zakonu, so delnice, obveznice in drugi serijski vrednostni papirji, s katerimi se trguje na organiziranem ali neorganiziranem trgu vrednostnih papirjev.
(2) Vrednostni papirji, s katerimi se trguje na denarnem trgu so kratkoročni vrednostni papirji z ročnostjo manj kot eno leto kot so zakladne menice, blagajniški zapisi, potrdila o depozitih, bančni akcepti in podobno.
(3) Domači vrednostni papirji po tem zakonu so papirji, katerih izdajatelj je rezident. Globalna potrdila o lastništvu izdana na podlagi domačih vrednostnih papirjev se obravnavajo kot domači vrednostni papir. Vsi drugi vrednostni papirji so tuji.
Izvedeni finančni instrumenti so pravice oziroma obveznosti, * katerih vsebina je glede vrednosti posredno ali neposredno odvisna od cene vrednostnega papirja, tuje valute ali blaga, višine obrestne mere ali indeksa oziroma ocene kreditne sposobnosti ali podobnih spremenljivk, * ki ne zahteva začetne čiste finančne naložbe ali ki zahteva le majhno začetno čisto finančno naložbo in * ki se poravnava v prihodnosti.
(1) Kapitalski posli po tem zakonu so posli med rezidenti in nerezidenti, katerih namen je prenos kapitala.
(2) Za kapitalske posle iz prvega odstavka tega člena se štejejo predvsem:
- neposredne naložbe,
- naložbe v nepremičnine,
- posli z vrednostnimi papirji na kapitalskem trgu,
- posli z vrednostnimi papirji na denarnem trgu,
- posli z investicijskimi kuponi vzajemnih skladov,
- kreditni posli,
- jamstva in garancije,
- depozitni posli,
- prenosi iz naslova življenjskega in kreditnega zavarovanja.
(3) Kapitalski posli so tudi posli, ki so pravni temelj odtujitve naložbe oziroma vrednostnega papirja iz drugega odstavka tega člena, kakor tudi repatriacija ali drugačna uporaba sredstev na tej podlagi.
(4) Kapitalski posli so tudi odplačila kreditov iz drugega odstavka tega člena.
(1) Enostranski prenosi premoženja so prenosi premoženja iz Republike Slovenije v tujino ali iz tujine v Republiko Slovenijo, ki niso posledica izpolnitve kapitalskega ali tekočega posla med rezidenti in nerezidenti.
(2) Za enostranske prenose premoženja iz prvega odstavka tega člena se šteje:
- osebne prenose premoženja,
- fizične prenose premoženja.
(1) Tekoči posli so posli, katerih namen ni prenos kapitala.
(2) Plačila in prenosi za tekoče posle vključujejo:
- vsa zapadla plačila iz naslova zunanje trgovine, drugih tekočih poslov, vključno s storitvami, ter običajnih kratkoročnih bančnih in kreditnih instrumentov,
- zapadla plačila obresti na posojila in neto dohodkov od drugih vlaganj,
- plačila zmernega dela odplačil kreditov ali amortizacije neposrednih naložb,
- zmerna nakazila za družinske življenjske stroške.
(1) Neposredne naložbe po tem zakonu so vse naložbe, ki jih investitor opravi z namenom vzpostavitve trajnih ekonomskih povezav in pridobitve učinkovitega vpliva na upravljanje gospodarske družbe ali drugega pravnega subjekta.
(2) Za neposredno naložbo iz prvega odstavka tega člena se šteje zlasti:
- ustanovitev ali povečanje osnovnega kapitala gospodarske družbe v popolni lasti vlagatelja, ustanovitev podružnice ali pridobitev že obstoječe gospodarske družbe v popolno last vlagatelja ali vlaganje zaradi opravljanja dejavnosti samostojnega podjetnika posameznika;
- udeležba v novo ustanovljeni ali že obstoječi gospodarski družbi, če vlagatelj s tem poseduje ali pridobi deset ali več kot deset odstotkov udeležbe v osnovnem kapitalu gospodarske družbe oziroma deset ali več kot deset odstotkov glasovalnih pravic ob izpolnitvi pogojev iz prvega odstavka tega člena.
- posojilo z dobo pet let ali več z namenom vzpostavitve trajnih ekonomskih povezav, če ima posojilo naravo podrejene terjatve in če je posojilo dano med povezanimi osebami.
(3) Natančnejše kriterije in način ugotavljanja namena iz prvega odstavka tega člena predpiše Banka Slovenije.
(1) Posli z vrednostnimi papirji so posli z vrednostnimi papirji na kapitalskem in denarnem trgu in posli z investicijskimi kuponi vzajemnih skladov, ki niso posli v smislu naložb iz 10. člena tega zakona.
(2) Za posle z vrednostnimi papirji iz prvega odstavka tega člena se štejejo:
- prodaja, izdaja in vpeljava domačih vrednostnih papirjev v tujini,
- prodaja, izdaja in vpeljava tujih vrednostnih papirjev v Republiki Sloveniji,
- naložbe rezidentov v vrednostne papirje v tujini,
- naložbe nerezidentov v vrednostne papirje v Republiki Sloveniji.
(3) Vpeljava vrednostnih papirjev iz drugega odstavka tega člena pomeni začetek trgovanja tujih vrednostnih papirjev v Republiki Sloveniji ali domačih vrednostnih papirjev v tujini.
(1) Kreditni posli po tem zakonu so sklenitev kreditne pogodbe ali posojilne pogodbe, če je predmet kredita ali posojila denar.
(2) Komercialni krediti po tem zakonu so krediti povezani s trgovinskimi posli in nudenjem storitev v mednarodnem prometu, kjer je rezident ena od strank. Med komercialne kredite se štejejo pogodbeni trgovinski krediti (odlogi plačil oziroma predplačila) in njihovo financiranje s strani bank. Med komercialne kredite se štejejo tudi posli odkupa terjatev (factoring), če je prvotni posel, na podlagi katerega je terjatev nastala, ustrezal značaju komercialnega kredita.
(3) Družinska posojila po tem zakonu so posojila med osebami, ki so v krogu zakonitih dedičev, pri čemer je ena od strani nerezident.
(4) Finančni krediti po tem zakonu so vsi krediti, ki niso krediti po 3. točki drugega odstavka 10. člena tega zakona in drugem oziroma tretjem odstavku tega člena. Med finančne kredite se štejejo tudi hipotekarna in potrošniška posojila in posli finančnega leasinga.
(5) Jamstva in garancije se po tem zakonu štejejo kot kreditni posel.
Depozitni posli so posli sklenjeni s pogodbo o tekočem ali depozitnem računu med nerezidentom in rezidenčno pooblaščeno banko in obratno med rezidentom in nerezidenčno finančno institucijo.
Prenosi iz naslova življenjskega in kreditnega zavarovanja vključujejo plačila premij ter zavarovalnih vsot na podlagi pogodbe med nerezidentom (zavarovalnico) in rezidentom (koristnikom) ter rezidentom (zavarovalnico) in nerezidentom (koristnikom).
Osebni prenosi premoženja so prenosi premoženja iz Republike Slovenije ter v Republiko Slovenijo iz naslova družinskega posojila, darila, dote, dediščine in volila, poravnave dolga priseljenca v matični državi, prenosa premoženja izseljenca v tujino, iger na srečo in prihrankov zaposlenih oseb v Republiki Sloveniji, ki niso rezidenti.
Za fizični prenos po tem zakonu se šteje prenos plačilnih sredstev in vrednostnih papirjev iz Republike Slovenije ter v Republiko Slovenijo.
- Pogodbeni menjalec je pravna oseba ali zasebnik, ki opravlja menjalniške posle na podlagi pogodbe s pooblaščeno banko.
(2) Kvalificirani lastnik pogodbenega menjalca po tem zakonu je fizična ali pravna oseba, ki je neposredno imetnik najmanj 20% poslovnega deleža, delnic oziroma drugih pravic, na podlagi katerih je udeležen pri upravljanju pravne osebe, oziroma je udeležena v kapitalu pravne osebe z najmanj 20% deležem ali ima obvladujoči položaj pri upravljanju s sredstvi pogodbenega menjalca.
(3) Odgovorna oseba pogodbenega menjalca po tem zakonu je oseba, ki jo določi pogodbeni menjalec in je odgovorna za upravljanje in zakonitost menjalniškega poslovanja pri njem.
Poslovanje med rezidenti in nerezidenti je prosto, razen če ni s tem zakonom drugače določeno.
(1) Rezidenti med seboj lahko sklepajo posle v tujih plačilnih sredstvih ter posle, katerih predmet je tuje plačilno sredstvo samo pod pogoji in na način določen s tem zakonom.
(2) Rezidenti imajo lahko tuja plačilna sredstva na deviznih računih ali kot devizne vloge pri pooblaščenih bankah v Republiki Sloveniji. Banka Slovenije določi postopke odpiranja deviznih računov iz prejšnjega stavka.
(3) Dovoljena je uporaba deviz in drugih mednarodnih meril vrednosti kot vrednostne osnove v pogodbah med rezidenti, pri čemer je valuta izpolnitve vedno tolar.
(4) Določbe prvega odstavka tega člena ne veljajo za izplačila plač delavcem na podlagi pogodbe z rezidentom, ki delajo v tujini, in za povrnitev stroškov, ki so delavcem rezidentov nastali v tujini.
Rezidenti in nerezidenti lahko prosto izvajajo enostranske prenose premoženja iz Republike Slovenije ter v Republiko Slovenijo, če ni s tem zakonom drugače določeno.
Za posle z izvedenimi finančnimi instrumenti se smiselno uporabljajo določbe tega zakona, ki se nanašajo na posle, ki so podlaga za posle z izvedenimi finančnimi instrumenti.
(1) Neposredne naložbe nerezidentov v Republiki Sloveniji v gospodarske družbe ali druge oblike organiziranja, ki opravljajo dejavnost proizvodnje in prometa z oborožitvenimi sredstvi in vojaško opremo so dovoljene samo z dovoljenjem, ki ga izda Vlada Republike Slovenije.
(2) Vlada Republike Slovenije lahko omeji ali prepove neposredne naložbe nerezidentov iz držav, v katerih so neposredne naložbe rezidentov omejene ali prepovedane, razen če ni to v nasprotju z ratificiranim in objavljenim mednarodnim sporazumom.
Prenos dobička, prenos kupnine zaradi odtujitve in prenos ostanka likvidacijske mase je prost, pod pogojem, da nerezident poravna vse davčne obveznosti iz tega posla v Republiki Sloveniji.
Investitor, ki je nerezident, ima ob pogoju vzajemnosti pravico do nadomestila v naravi ali odškodnine v sorazmerju z vloženim kapitalom, ki ga je vložil v družbo ali drugo obliko opravljanja dejavnosti, za škodo ali izgubo, nastalo zaradi razlastitve ali drugih ukrepov države, s podobnimi učinki, če drug zakon ali objavljena ratificirana mednarodna pogodba ne določa drugače, kar je za investitorja, ki je nerezident, bolj ugodno.
Nerezident in podružnica tuje družbe v Sloveniji lahko sklepata posle pridobivanja lastnine na nepremičninah v Republiki Sloveniji samo pod pogoji določenimi s posebnim zakonom ali ratificirano mednarodno pogodbo.
Zakaj ne vidim vseh členov?
Naročniki vidijo tudi preostalih 64 členov.
Naročite se tukaj in pridobite dostop do vseh vsebin.
Če ste že naročnik se prijavite tukaj.
