V zakonu o izvršbi in zavarovanju (Uradni list RS, št. 51/98, 11/99 – odločba US, 89/99 – ZPPLPS in 11/2001 – ZRacS-1) se 1. člen spremeni tako, da se glasi:
“1. člen
(Vsebina zakona)
Ta zakon določa pravila postopka, po katerem sodišča opravljajo prisilno izvršitev terjatev na podlagi izvršilnih naslovov in verodostojnih listin, pravila za zavarovanje terjatev ter ureja službo izvršitelja.
Določbe tega zakona se uporabljajo za sodno izvršbo in zavarovanje, urejeno z drugim zakonom, glede vseh vprašanj, ki s takim zakonom niso urejena, za izvršbo in zavarovanje na ladji in letalu pa samo, če poseben zakon tako določa.“

V 4. členu se besedi “o varstvu“ nadomestita z besedilom “predpisov, ki urejajo varstvo“, za besedama “drugih podatkov“ pa se doda besedilo “ali zbirk podatkov“.
Doda se nov drugi odstavek, ki se glasi:
“Osebe iz prejšnjega odstavka so dolžne podatke o naslovu prebivališča in zaposlitvi dolžnika brezplačno posredovati tudi na zahtevo izvršitelja.“

Na koncu prvega odstavka 6. člena se doda nov stavek, ki se glasi:
“Strokovni sodelavci in sodni referenti lahko vodijo izvršilni postopek in izdajajo sklepe o dovolitvi izvršbe za izterjavo denarnih terjatev, sklepe o dovolitvi izvršbe na podlagi verodostojnih listin ter sklepe in odredbe o predujmih, varščinah in stroških postopka ter o sodnih taksah.“
V drugem odstavku se za besedo “tudi“ doda besedilo “strokovni sodelavec in“.

Drugi odstavek 7. člena se črta.
Dosedanji tretji odstavek, ki postane drugi odstavek, se spremeni tako, da se glasi:
“Izvršitelji se skladno s tem zakonom imenujejo za opravljanje službe izvršitelja za območje okrajnega sodišča.“
Dosedanji četrti odstavek postane tretji odstavek.
Dosedanji peti odstavek, ki postane četrti odstavek, se spremeni tako, da se glasi:
“Izvršitelji lahko opravljajo tudi druga dejanja, če tako določa zakon, ali če na podlagi zakona tako odredi sodišče, drug državni organ, notar ali druga oseba z javnimi pooblastili.“
Doda se nov peti odstavek, ki se glasi:
“Sodišče lahko glede na naravo zadeve, okoliščine opravljanja izvršbe ali iz drugih utemeljenih razlogov odloči, da bo opravilo določena neposredna dejanja izvršbe in zavarovanja po sodnih izvršiteljih.“

Drugi odstavek 8. člena se spremeni tako, da se glasi:
“Z odredbo sodišče odloča o vprašanjih postopka.“

Drugi, tretji, četrti in peti odstavek 12. člena se črtajo.

V prvem in drugem odstavku 13. člena se za besedo “zakonom“ doda besedilo “oziroma z ratificirano in objavljeno mednarodno pogodbo“.

V 1. točki 16. člena se za besedo “storitve“ doda vejica in beseda “dopustitve“. V 2. točki se pred besedo “označuje“ vstavi besedilo “kot skupno poimenovanje za upnico in upnika“. V 3. točki se pred besedo “označuje“ vstavi besedilo “kot skupno poimenovanje za dolžnico in dolžnika“. V 7. točki se pred besedo “označuje“ vstavi besedilo “kot skupno poimenovanje za izvršiteljico in izvršitelja“. V 8. točki se pika nadomesti s podpičjem. Dodata se novi 9. in 10. točka, ki se glasita:
“9. izraz “organizacija za plačilni promet“ označuje Banko Slovenije, banke in hranilnice ter druge organizacije, ki so v skladu z zakonom pooblaščene za opravljanje storitev plačilnega prometa, ali za opravljanje storitev sprejemanja depozitov;
10. izraz “neposredna dejanja izvršbe in zavarovanja“ označuje vsa v zakonu navedena dejanja, s katerimi izvršitelji zagotavljajo izvršitev ali zavarovanje upnikove terjatve in dejanja, ki so potrebna za njihovo pripravo in izvedbo.“

V drugem odstavku 17. člena se črta 2. točka. Dosedanja 3. točka postane 2. točka. V dosedanji 4. točki, ki postane 3.točka, se za besedo “druga“ doda besedilo “izvršljiva odločba, seznam ali“, za besedo “zakon“ pa se doda besedilo “oziroma ratificirana in objavljena mednarodna pogodba“.
Za drugim odstavkom se doda nov tretji odstavek, ki se glasi:
“Določbe tega zakona o poravnavi se uporabljajo tudi za notarski zapis, če zakon ne določa drugače.“

Drugi in tretji odstavek 18. člena se črtata.

V prvem odstavku 19. člena se črta besedilo “ali odločba, izdana v postopku za prekrške,“.
Drugi odstavek se črta.
Dosedanji tretji in četrti odstavek postaneta drugi in tretji odstavek.
V dosedanjem petem odstavku, ki postane četrti odstavek, se črta besedilo “in na podlagi odločbe v upravnem postopku, ki še ni postala dokončna,“.

V prvem odstavku 20. člena se črta besedilo “oziroma poravnava, sklenjena v upravnem postopku,“.
V drugem odstavku se besedilo “pristal na njegovo neposredno izvršljivost“ nadomesti z besedilom “soglašal z njegovo neposredno izvršljivostjo“.
V četrtem odstavku se beseda “drugega“ nadomesti z besedo “tretjega“.

V 24. členu se doda nov četrti odstavek, ki se glasi:
“Če pride do spremembe dolžnika po vložitvi predloga za izvršbo, se pod pogoji iz prvega odstavka tega člena izvršba nadaljuje zoper novega dolžnika, ki jo mora prevzeti v tistem stanju, v katerem je, ko vstopi vanjo.“

V 25. členu se doda nov drugi odstavek, ki se glasi:
“Določba prejšnjega odstavka se smiselno uporablja tudi v drugih primerih, ko upnik z javno ali po zakonu overjeno listino dokaže, da je dolžnik kot družbenik, ustanovitelj ali član po zakonu neposredno osebno odgovoren za obveznosti družbe ali druge pravne osebe.“

V 30. členu se za besedo “pravic“ doda besedilo “in nematerializiranih vrednostnih papirjev, prodajo deleža družbenika“, besedi “na računu“ pa se črtata.

Prvi odstavek 31. člena se spremeni tako, da se glasi:
“Če upnik verjetno izkaže, da s predlaganimi sredstvi izvršbe ne bo mogel biti v celoti poplačan, je na predlog upnika ali po oceni sodišča dolžnik dolžan kadarkoli med izvršilnim postopkom predložiti seznam svojega premoženja z dokazili o lastninski in drugih stvarnih pravicah na tem premoženju in za svoje terjatve navesti dokazna sredstva.“
V drugem odstavku se točka a) nadomesti z novima točkama a) in b), ki se glasita:
“a) odplačna razpolaganja, s katerimi je dolžnik v zadnjem letu z dejanjem ali opustitvijo razpolagal s svojim premoženjem v korist tretjih oseb;
b) odplačna razpolaganja, s katerimi je dolžnik v zadnjih treh letih z dejanjem ali opustitvijo razpolagal s svojim premoženjem v korist zakonca ali izvenzakonskega partnerja, krvnega sorodnika v ravni vrsti ali stranski vrsti do četrtega kolena ali sorodnika v svaštvu do četrtega kolena;“.
Dosedanja točka b) postane točka c).
V petem odstavku se za besedo “vabljen“ doda besedilo “ali če na naroku oziroma v seznamu iz prvega odstavka tega člena ne navede popolnih in resničnih podatkov o svojem premoženju“.

V prvem odstavku 33. člena se zadnja alinea spremeni tako, da se glasi:
“- če ne dovoli ali ovira ogled nepremičnine ali njeno cenitev.“
V drugem odstavku se znesek “300.000“ nadomesti z zneskom “1.000.000“, znesek “1.000.000“ pa z zneskom “10.000.000“.
V četrtem odstavku se v prvem stavku za besedo “kazen“ doda besedilo “izterja po uradni dolžnosti, če to ni možno, pa“.
Za šestim odstavkom se doda nov sedmi odstavek, ki se glasi:
“Če ta zakon ne določa drugače, se določbe tega člena uporabljajo tudi v drugih primerih, ko sodišče dolžniku izreče denarno kazen.“

Naslov 34. člena se spremeni tako, da se glasi: “(Več sredstev in predmetov izvršbe)“.
Drugi odstavek se spremeni tako, da se glasi:
“Na dolžnikov predlog sodišče omeji dovoljeno izvršbo tako, da se ta opravi samo na nekatera sredstva oziroma na nekatere predmete, če zadoščajo za poplačilo terjatve. Če izvršba s posameznim izvršilnim sredstvom ali posameznim predmetom ni uspešna, sodišče omejeno izvršbo nadaljuje z naslednjimi izvršilnimi sredstvi oziroma na naslednje predmete.“

Naslov 35. člena se spremeni tako, da se glasi: “(Pristojnost)“.
Doda se nov prvi odstavek, ki se glasi:
“Sodišče, ki je pristojno za odločitev o predlogu za izvršbo, je pristojno tudi za odločanje o vseh drugih vprašanjih v izvršbi, če zakon ne določa drugače.“
Dosedanje besedilo 35. člena postane njegov drugi odstavek.
Doda se nov tretji odstavek, ki se glasi:
“Če je v primeru iz prejšnjega odstavka med predlaganimi izvršilnimi sredstvi izvršba na nepremičnine, je izključno krajevno pristojno sodišče, ki je pristojno za odločanje o tem izvršilnem sredstvu.“

38. člen se spremeni tako, da se glasi:
“38. člen
(Izvršilni stroški)
Izvršilne stroške plača najprej upnik.
Upnik mora plačati predujem za stroške izvršilnih dejanj na način, v višini in v roku, ki ga določi sodišče. Če upnik v določenem roku ne plača predujma, sodišče ustavi izvršbo.
Za neposredna dejanja izvršbe in zavarovanja mora upnik na zahtevo izvršitelja plačati varščino po določbah 38.a člena tega zakona.
Če se postopek uvede po uradni dolžnosti, se predujem oziroma varščina ne plača, potrebni stroški pa se vnaprej izplačajo v breme proračuna sodišča, ki je dovolilo izvršbo.
Dolžnik mora upniku na njegovo zahtevo povrniti stroške, ki so bili potrebni za izvršbo, vključno s stroški poizvedb o dolžnikovem premoženju, oziroma povrniti stroške postopka po uradni dolžnosti.
Upnik mora dolžniku oziroma tretjemu na njegovo zahtevo povrniti izvršilne stroške, ki mu jih je neutemeljeno povzročil.
Če zakon ne določa drugače, se mora povrnitev izvršilnih stroškov zahtevati takoj, ko nastanejo in je znana njihova višina, najkasneje pa v tridesetih dneh po končanem ali ustavljenem izvršilnem postopku oziroma zaključitvi zadnjega izvršilnega dejanja, po katerem se izvršba ni nadaljevala, sicer se stroški ne priznajo.
Sodišče mora o stroških odločiti v osmih dneh od prejema zahteve. Pri odmeri stroškov, ki bo zadnja v izvršbi, sodišče na zahtevo stranke upošteva tudi stroške, ki bodo nastali z izterjavo izvršilnih stroškov, ter dovoli izvršbo in odredi zavarovanje za njihovo izterjavo. Če so zahtevani kasneje, se ti stroški ne priznajo.“.

Za 38. členom se dodajo novi 38.a, 38.b in 38.c členi, ki se glasijo:
“38.a člen
(Varščina za plačilo dela in stroškov izvršitelja)
Za zavarovanje plačila za delo in za povračilo stroškov lahko izvršitelj od upnika zahteva plačilo varščine v roku in v višini, določeni v tarifi iz 292. člena tega zakona.
Izvršitelj mora poziv na plačilo varščine upniku vročiti osebno in z opozorilom na posledice, če varščina ne bo pravočasno plačana, in če ne bo izvršitelju in sodišču predloženo dokazilo o plačilu ter z obvestilom o pravici zahtevati, da o varščini odloči sodišče. Izvod poziva na plačilo varščine izvršitelj vroči sodišču.
Če upnik ne soglaša z načinom plačila, rokom ali višino varščine, lahko v osmih dneh od prejema poziva izvršitelja vloži pri izvršitelju zahtevo, da o tem odloči sodišče. Izvršitelj zahtevo takoj posreduje sodišču, ki mora o njej odločiti v osmih dneh od prejema.
Upnik mora izvršitelju in sodišču predložiti dokazilo o plačilu varščine.
Če upnik ne plača varščine na način in v roku, ki ga določi izvršitelj oziroma sodišče ali ne predloži dokazila o plačilu, izvršitelj o tem obvesti sodišče, ki ustavi izvršbo.
Sodišče, ki je ustavilo izvršbo, lahko na podlagi pritožbe spremeni ali razveljavi sklep iz prejšnjega odstavka, če je pritožbi priloženo dokazilo o plačilu varščine. O svoji odločitvi obvesti izvršitelja.
Izvršitelj mora začeti z opravo neposrednega dejanja izvršbe takoj, najkasneje pa v tridesetih dneh po prejemu dokazila o plačilu varščine.
38.b člen
(Hramba in izplačilo varščine)
Znesek varščine se nakaže in hrani na računu prehodnih sodnih pologov in evidentira ločeno po izvršiteljih.
Varščina se lahko uporabi le za plačilo za delo izvršitelja in za povračilo stroškov za neposredna dejanja izvršbe in zavarovanja po določbah 38.c člena tega zakona.
38.c člen
(Obračun plačila za delo in stroškov izvršitelja)
Po opravi neposrednih dejanj izvršbe in zavarovanja mora izvršitelj upniku osebno vročiti obračun plačila za delo in stroškov, z obvestilom o pravici in pravnih posledicah iz drugega odstavka tega člena. Izvod obračuna izvršitelj vroči sodišču.
Če upnik ne soglaša z obračunom, lahko v osmih dneh od prejema obračuna pri izvršitelju vloži zahtevo, da o obračunu odloči sodišče. Izvršitelj zahtevo takoj posreduje sodišču, ki mora o njej odločiti v osmih dneh od prejema. Če upnik ne vloži zahteve, da o obračunu odloči sodišče, velja obračun za dokončnega. Dokončni obračun je izvršilni naslov.
Na podlagi dokončnega obračuna oziroma sklepa sodišča se izvršitelj poplača iz izterjanega denarnega zneska. O poplačilu obvesti sodišče, ki odredi, da se varščina takoj vrne upniku.
Če se izvršitelj ne more poplačati iz izterjanega denarnega zneska, lahko predlaga sodišču, naj odredi plačilo za njegovo delo in povračilo stroškov v celoti ali deloma iz vplačane varščine. Sodišče je dolžno izdati pisno odredbo za izplačilo iz varščine in znesek izplačati izvršitelju najkasneje v osmih dneh od prejema izvršiteljevega predloga s priloženim poročilom in dokončnim obračunom oziroma sklepom sodišča.
Znesek varščine, ki presega višino, potrebno za plačilo izvršitelja, se v roku iz prejšnjega odstavka vrne upniku. Če ni bilo varščine ali če ta ne zadošča za popolno plačilo, izvršitelj pozove upnika, naj mu v osmih dneh plača znesek, ki ga dolguje po dokončnem obračunu oziroma sklepu sodišča. Po preteku tega roka lahko izvršitelj dolgovani znesek prisilno izterja.“

V 40. členu se za drugim odstavkom doda nov tretji odstavek, ki se glasi:
“Če upnik na podlagi verodostojne listine predlaga izvršbo na dolžnikova sredstva pri organizacijah za plačilni promet, v predlogu za izvršbo ni dolžan navesti podatkov o organizaciji za plačilni promet, pri kateri ima dolžnik denarna sredstva in številke računa. V tem primeru sodišče po pravnomočnosti sklepa o izvršbi po uradni dolžnosti opravi poizvedbe o teh podatkih.“
Tretji odstavek, ki postane četrti odstavek, se spremeni tako, da se glasi:
“Upravljavec podatkov ali zbirk podatkov je dolžan upniku, ki izkaže pravni interes, na njegovo zahtevo, ne glede na določbe predpisov, ki urejajo varstvo osebnih podatkov ali zbirk podatkov, in ne glede na državljanstvo oziroma državo, ki ji upnik pripada, posredovati osebne podatke, ki se nanašajo na dolžnika ali na osebo iz drugega odstavka 31. člena tega zakona, in sicer rojstne podatke, matično in davčno številko, naslov prebivališča, zaposlitev, podatke o terjatvah, deležih, delnicah in drugih vrednostnih papirjih, premičnem in nepremičnem premoženju, številke računov, na katerih ima denarna sredstva pri organizacijah za plačilni promet ter druge podatke, ki so potrebni za sestavo predloga za izvršbo in za opravo izvršbe.“
Za četrtim odstavkom se doda nov peti odstavek, ki se glasi:
“Upnik izkaže pravni interes z listino, ki je izvršilni naslov, na podlagi katerega je mogoče po tem zakonu predlagati izvršbo.“
Dosedanji četrti odstavek, ki postane šesti odstavek, se spremeni tako, da se glasi:
“Če predlogu za izvršbo ni priloženo dokazilo o plačilu sodne takse za predlog in za sklep, ki mora biti plačana po predpisih o sodnih taksah, in niso podani pogoji za oprostitev plačila sodnih taks, ravna sodišče s takim predlogom kot z nepopolno vlogo. Če dokazilo ni predloženo v naknadnem roku, se šteje, da je upnik predlog za izvršbo umaknil.“

Tretji odstavek 42. člena se črta.
V četrtem odstavku se črta besedilo “, neutemeljeno potrdilo o izvršljivosti iz tretjega odstavka tega člena pa sodišče v izvršilnem postopku“.

V tretjem odstavku 44. člena se na koncu pika nadomesti z vejico in doda besedilo “o obveznosti obrazložitve ugovora in o pravnih posledicah neobrazloženega ugovora.“

Za 44. členom se doda nov 44.a člen, ki se glasi:
“44.a člen
(Določitev izvršitelja)
V sklepu, s katerim dovoli izvršbo, pri kateri je potrebno opraviti neposredna dejanja izvršbe, sodišče določi tudi izvršitelja.
Če izvršitelj ni določen s sklepom o izvršbi, ga sodišče določi s posebnim sklepom.
Sodišče je dolžno določiti tistega izvršitelja, ki ga je predlagal upnik v predlogu za izvršbo. Če upnik ni predlagal izvršitelja, ga določi sodišče po določbah tega zakona o dodeljevanju zadev izvršiteljem.
Sodišče ne sme za izvršitelja določiti osebe, ki po drugem ali tretjem odstavku 288. člena tega zakona ne sme opravljati dejanj izvršbe in zavarovanja.
Zoper sklep o določitvi izvršitelja ni pritožbe, stranke pa lahko v osmih dneh od prejema sklepa iz razlogov po prejšnjem odstavku zahtevajo izločitev izvršitelja.
O izločitvi izvršitelja mora sodnik, ki vodi postopek, odločiti v treh dneh. Zoper sklep, s katerim se zahteva zavrne, je dovoljena pritožba.
Razlogi za določitev drugega izvršitelja morajo biti zaznamovani v evidenci sodišča o imenovanju izvršiteljev.“

V prvem odstavku 45. člena se na koncu doda nov stavek, ki se glasi:
“Sklep o izvršbi, s katerim je določen izvršitelj, oziroma sklep o določitvi izvršitelja vroči sodišče izvršitelju, skupaj s priloženim prepisom vseh listin, ki so potrebne za opravo izvršbe.“
Drugi, tretji in četrti odstavek se spremenijo tako, da se glasijo:
“Sklep o izvršbi na denarno terjatev, izdan na podlagi izvršilnega naslova, vroči sodišče tudi dolžnikovemu dolžniku, klirinško depotni družbi in sodišču, ki mora opraviti zaznambo sklepa v javni knjigi, sklep o izvršbi na denarna sredstva dolžnika pa tudi organizaciji za plačilni promet, pri kateri so ta sredstva.
Sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine vroči sodišče izvršitelju in osebam oziroma organom iz prejšnjega odstavka šele, ko postane pravnomočen.
Sklep o izvršbi na premične stvari in sklep o določitvi izvršitelja vroči dolžniku izvršitelj ob prvem izvršilnem dejanju, če ni v tem zakonu drugače določeno.“

Tretji odstavek 46. člena se spremeni tako, da se glasi:
“Ne glede na določbo prejšnjega odstavka se upnik poplača pred pravnomočnostjo sklepa o izvršbi, če gre za izvršbo na podlagi izvršilnega naslova, izdanega v postopku v gospodarskih sporih, s katero se posega na denarna sredstva, ki jih ima dolžnik pri organizacijah za plačilni promet.“
Četrti odstavek se črta.

V 49. členu se doda nov prvi odstavek, ki se glasi:
“Izvršitelj je dolžan opravljati neposredna dejanja izvršbe ne glede na zatrjevane ovire dejanske ali pravne narave, razen če sodišče odredi drugače.“
Dosedanji prvi, drugi in tretji odstavek postanejo drugi, tretji in četrti odstavek.

50. člen se spremeni tako, da se glasi:
“50. člen
(Izvršba v prostoru pravne osebe)
Kadar se opravlja izvršba v prostoru pravne osebe, zahteva izvršitelj pred pričetkom izvršilnih dejanj od zakonitega zastopnika te pravne osebe, da takoj določi osebo, ki bo navzoča pri dejanjih.
Če zakonitega zastopnika ni v prostorih pravne osebe ali če ne določi osebe, ki bo navzoča, opravi izvršitelj dejanja v navzočnosti dveh polnoletnih občanov.“

V prvem odstavku 51. člena se za besedo “prisotnost“ doda besedi “in pomoč“, pred piko pa se vstavi vejica in besedilo “če naleti na upiranje ali ogrožanje ali če to utemeljeno pričakuje“.

V prvem odstavku 52. člena se beseda “storil“ nadomesti z besedilom “ali druga oseba, ki sodeluje v postopku, storila“.
V tretjem odstavku se pika nadomesti z vejico in doda besedilo “zbornico izvršiteljev in predsednika okrajnega in okrožnega sodišča, na območju katerega ima izvršitelj sedež.“

54. člen se spremeni tako, da se glasi:
“54. člen
(Pristojnost)
O ugovoru odloča sodišče, ki je izdalo sklep o izvršbi, če zakon ne določa drugače.“

V prvem odstavku 55. člena se v 5. točki za besedo “razveljavljena“ doda besedilo “ali izrečena za nično“.
V drugem odstavku se beseda “in“ nadomesti z besedo “do“.

56. člen se spremeni tako, da se glasi:
“56. člen
(Ugovor po izteku roka)
Ugovor, ki temelji na dejstvu, ki se nanaša na samo terjatev, in je nastopilo po izvršljivosti odločbe oziroma po sklenitvi poravnave, lahko dolžnik vloži tudi po pravnomočnosti sklepa o izvršbi, vse do konca izvršilnega postopka, če ga brez svoje krivde ni mogel uveljavljati v ugovoru zoper sklep o izvršbi.
Dolžnik je dolžan v takem ugovoru navesti vse razloge, ki jih lahko uveljavi v času vložitve. Sodišče zavrže kasnejši ugovor, če temelji na razlogih, ki bi jih dolžnik lahko uveljavil v prejšnjem ugovoru.“

Tretji odstavek 58. člena se spremeni tako, da se glasi:
“S sklepom, ki ga izda o ugovoru, sodišče ugovoru ugodi ali ga zavrne ali pa zavrže kot prepoznega, nepopolnega ali nedovoljenega.“
V petem odstavku se za besedo “izvršba“ doda vejica in besedilo “ki še ni končana,“, za besedo “dopustna“ pa doda “(59. in 60. člen)“.

59. člen se spremeni tako, da se glasi:
“59. člen
(Pravda ali drug postopek za nedopustnost izvršbe)
Če je sodišče o ugovoru odločalo na podlagi dejstev, ki so bila med strankama sporna, in se ta dejstva nanašajo na samo terjatev, lahko dolžnik v tridesetih dneh od pravnomočnosti sklepa o ugovoru začne pravdo ali drug postopek za ugotovitev nedopustnosti izvršbe.
Vložitev tožbe po prejšnjem odstavku ne zadrži izvršbe, niti izpolnitve dolžnikove obveznosti, če s tem zakonom ni drugače določeno.“

60. člen se spremeni tako, da se glasi:
“60. člen
(Obravnavanje nedopustnosti)
Postopek iz prejšnjega člena mora sodišče izvesti kot prednostno zadevo brez odlašanja.
V postopku iz prejšnjega člena mora dolžnik istočasno uveljavljati vse ugovore zaradi nedopustnosti izvršbe, ki jih je mogoče uveljavljati po tem zakonu in istočasno navesti vsa dejstva in predlagati vse dokaze, s katerimi jih utemeljuje, sicer to pravico izgubi.
Nova dejstva in nove dokaze upošteva sodišče samo, če jih dolžnik navaja oziroma predlaga v pripravljalni vlogi, vloženi v roku, ki mu ga je dalo sodišče zaradi odgovora na upnikove navedbe v odgovoru na tožbo.“

61. člen se spremeni tako, da se glasi:
“Za ugovor zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine veljajo določbe 53. in 54. člena tega zakona, s tem, da znaša v meničnih in čekovnih sporih rok za ugovor tri dni.
Če se z ugovorom iz prejšnjega odstavka izpodbija sklep o izvršbi v delu, s katerim je dolžniku naloženo, da poravna terjatev, se šteje, da je ugovor v tem delu obrazložen, če dolžnik navede dejstva, s katerimi ga utemeljuje in predlaga dokaze, s katerimi se ugotavljajo dejstva, ki jih navaja v ugovoru.
Ugovor iz prvega odstavka 56. člena tega zakona lahko dolžnik vloži tudi zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine, s katerim je dovoljena izvršba, če temelji ugovor na dejstvu, ki se nanaša na samo terjatev, dejstvo pa je nastopilo po izdaji sklepa o izvršbi.
V postopkih zoper dolžnike – menične zavezance na podlagi menice, je dopustno uveljavljati le ugovore po meničnem pravu.“

V drugem odstavku 62. člena se v prvem stavku za besedilom “je dovolilo izvršbo“ doda besedilo “in določilo izvršitelja“.
Peti odstavek se spremeni tako, da se glasi:
“Sodišče ne ravna po prejšnjih odstavkih tega člena, če ugovor ni obrazložen oziroma je prepozen, nepopoln ali nedovoljen. V teh primerih sodišče ugovor v skladu z zakonom s sklepom zavrne ali zavrže.“