V Zakonu o preprečevanju pranja denarja in financiranja terorizma (Uradni list RS, št. 60/07) se 1. člen spremeni tako, da se glasi:
»1. člen
(vsebina zakona in prenos direktiv EU)
(1) Ta zakon določa ukrepe, pristojne organe in postopke za odkrivanje in preprečevanje pranja denarja in financiranja terorizma, v skladu z Direktivo Evropskega parlamenta in Sveta 2005/60/ES z dne 26. oktobra 2005 o preprečevanju uporabe finančnega sistema za pranje denarja in financiranje terorizma (UL L št. 309 z dne 25. 11. 2005, str. 15; v nadaljnjem besedilu: direktiva 2005/60/ES), Direktivo Komisije 2006/70/ES z dne 1. avgusta 2006 o določitvi izvedbenih ukrepov za direktivo 2005/60/ES Evropskega parlamenta in Sveta glede opredelitve politično izpostavljene osebe in tehničnih meril za postopke poenostavljene dolžnosti skrbnosti pri ugotavljanju identitete stranke ter izjeme na podlagi finančne dejavnosti, ki poteka zgolj občasno ali v omejenem obsegu (UL L št. 214 z dne 4. 8. 2006, str. 29), ter Direktivo 2007/64/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. novembra 2007 o plačilnih storitvah na notranjem trgu in o spremembah direktiv 97/7/ES, 2002/65/ES, 2005/60/ES in 2006/48/ES ter o razveljavitvi Direktive 97/5/ES (UL L št. 319, z dne 5. 12. 2007, str. 1; v nadaljnjem besedilu: Direktiva 2007/64/ES).«.

V 3. členu se 1. točka spremeni tako, da se glasi:
»1. premoženje so katera koli sredstva, materialna ali nematerialna, opredmetena ali neopredmetena, premičnine ali nepremičnine in pravne listine ali instrumenti v kateri koli obliki, tudi elektronski, ki dokazujejo lastništvo ali delež na teh sredstvih;«.
5. točka spremeni tako, da se glasi:
»5. tretja država je država, ki ni članica Evropske unije ali podpisnica Sporazuma o ustanovitvi Evropskega gospodarskega prostora ali enakovredna tretja država iz petega odstavka 25. člena tega zakona;«.
7. točka se spremeni tako, da se glasi:
»7. izraz plačilna institucija ima enak pomen kot v zakonu, ki ureja plačilne storitve in sisteme;«.
10. točka se spremeni tako, da se glasi:
»10. izraz elektronski denar ima enak pomen kakor v zakonu, ki ureja plačilne storitve in sisteme;«.
18. točka se spremeni tako, da se glasi:
»18. plačilni račun ima enak pomen kakor v zakonu, ki ureja plačilne storitve in sisteme;«.
20. točka se spremeni tako, da se glasi:
»20. gotovinska transakcija je vsak sprejem, izročitev ali zamenjava gotovine iz 16. točke tega člena, pri čemer zavezanec od stranke fizično sprejme gotovino oziroma stranki fizično izroči gotovino v posest in razpolaganje;«.
23. točka se spremeni tako, da se glasi:
»23. uraden osebni dokument je vsaka s fotografijo opremljena veljavna listina, ki jo izda pristojni državni organ Republike Slovenije ali druge države in, ki se po pravu države izdajateljice šteje za javno listino;«.
Za 28. točko se pika nadomesti s podpičjem in dodata novi 29. in 30. točka, ki se glasita:
»29. pojem dolgoročno se nanaša na obdobje daljše od treh let;
30. podoben pravni subjekt tujega prava po tem zakonu je subjekt s pravnoorganizacijsko obliko, ki je slovenski pravni red ne pozna, vendar pa lahko ta subjekt v skladu s svojo nacionalno zakonodajo sprejema, upravlja ali razdeljuje sredstva za določen namen (na primer Stiftung ali Trust).«.

V prvem odstavku 4. člena se 3. in 4. točka spremenita tako, da se glasita:
»3. plačilnih institucijah in plačilnih institucijah držav članic, ki v skladu z zakonom, ki ureja plačilne storitve in sisteme, ustanovijo podružnico v Republiki Sloveniji ali opravljajo plačilne storitve v Republiki Sloveniji preko zastopnika oziroma neposredno;
4. pošti, če opravlja storitve prenosa denarja (vplačila in izplačila) preko poštne nakaznice;«.
V 16. točki se:
– podtočka c) spremeni tako, da se glasi:
»c) izdajanja in upravljanja drugih plačilnih sredstev (na primer menic in potovalnih čekov), pri čemer ne gre za plačilno storitev v skladu z zakonom, ki ureja plačilne storitve in sisteme,«;
– podtočka o) spremeni tako, da se glasi:
»o) organiziranja ali izvajanja dražb ali«.

Drugi odstavek 8. člena se spremeni tako, da se glasi:
»(2) Če organizacija s stranko sklepa dodatno poslovno razmerje ali na podlagi obstoječega poslovnega razmerja izvaja transakcije iz 2. točke prejšnjega odstavka, organizacija pridobi le manjkajoče podatke iz prvega in drugega odstavka 21. člena tega zakona, ob pogoju, da je organizacija predhodno opravila pregled stranke na način, kot to določa 7. člen tega zakona in da je v okviru rednega spremljanja poslovnih aktivnosti, ki jih stranka izvaja pri organizaciji, zagotovila ustrezno preverjanje in posodabljanje predhodno pridobljenih listin in podatkov o stranki.«.

V drugem odstavku 12. člena se v 1. točki besedi »nosilcu podatkov« nadomestita z besedo »mediju«, številka »150« pa se nadomesti s številko »250«.
V 2. točki se besedi »nosilcu podatkov« nadomestita z besedo »mediju«.
Tretji odstavek se spremeni tako, da se glasi:
»(3) Organizacije iz prvega odstavka 4. člena tega zakona lahko opustijo pregled stranke tudi v zvezi z naslednjimi produkti ali z njimi povezami transakcijami, če le-ti v skladu s četrtim in petim odstavkom tega člena predstavljajo neznatno tveganje za pranje denarja ali financiranje terorizma:
a) produkti, ki se nanašajo na financiranje stvarnega premoženja in pri katerih lastninska pravica in pravica do razpolaganja s premoženjem nista prenesena na stranko do prenehanja pogodbenega razmerja (npr. lizing stvarnega premoženja, najem z opcijo odkupa, prodaja s pridržkom lastninske pravice), če vrednost pologa, povezanega s takšnim produktom, ali vsota obrokov, odplačanih v obdobju enega leta, ne presega 15000 eurov;
b) varčevalni produkti, ki imajo podobne lastnosti kot zavarovalne police (npr. postopno varčevanje), in sicer če:
– posamezen polog ali več pologov skupaj, ki jih je treba plačati v enem letu, ne presega vrednosti 1000 eurov, ali
– v primeru varčevanja z enkratnim pologom vrednost takega pologa ne presega 2500 eurov;
c) drugi produkti (npr. potrošniška posojila male vrednosti), če najvišji možni znesek produkta in z njim povezanih transakcij ne presega 15000 eurov.«.
Za tretjim odstavkom se dodajo nov četrti, peti in šesti odstavek, ki se glasijo:
»(4) Produkt in z njim povezane transakcije predstavljajo neznatno tveganje za pranje denarja ali financiranje terorizma, če so hkrati izpolnjeni naslednji pogoji:
a) produkt ima pisno pogodbeno podlago;
b) transakcije, povezane s produktom, se izvršijo preko računa, ki ga ima stranka odprtega pri kreditni instituciji v Republiki Sloveniji ali pri kreditni instituciji s sedežem v državi članici ali enakovredni tretji državi iz petega odstavka 25. člena tega zakona;
c) produkt ali transakcije, povezane s produktom, niso anonimne in omogočajo pravočasno izvedbo pregleda stranke, kadar v zvezi s transakcijo ali stranko obstajajo razlogi za sum pranja denarja ali financiranja terorizma, ne glede na vrednost transakcije;
d) za produkt je vnaprej določen najvišji možni znesek;
e) tretji ne smejo imeti koristi od produkta ali z njim povezane transakcije, razen v primeru smrti, invalidnosti, preživnine do vnaprej določene starosti in podobnih dogodkih.
(5) V primeru produktov in z njimi povezanih transakcij, ki omogočajo naložbe v finančno premoženje ali terjatve, vključno z zavarovalnimi zahtevki ali drugimi vrstami pogojnih terjatev, morajo biti poleg pogojev, navedenih v prejšnjem odstavku, izpolnjeni še naslednji pogoji:
a) koristi od produkta in z njim povezanih transakcij so unovčljive šele dolgoročno;
b) produkt ali z njim povezane transakcije se ne morejo uporabiti kot zavarovanje terjatev;
c) v času trajanja pogodbenega razmerja:
– se ne izvršujejo pospešena plačila,
– se ne uporablja klavzula o vračilu,
– ni možno predčasno prenehanje pogodbenega razmerja.
(6) Organizacija mora o produktu, za katerega namerava na podlagi tega člena opustiti pregled stranke, obvestiti urad, in sicer še pred trženjem oziroma prodajo produkta brez pregleda stranke.«.
Dosedanji četrti odstavek, ki postane sedmi odstavek, se spremeni tako, da se glasi:
»(7) Ne glede na prvi do peti odstavek tega člena opustitev pregleda stranke ni dovoljena, kadar v zvezi s stranko, produktom ali transakcijo obstajajo razlogi za sum pranja denarja ali financiranja terorizma.«.

V petem odstavku 13. člena se na začetku 1. točke za besedo »odpiranju« doda beseda »plačilnega«, za besedilom »organizacijah iz 1.« se veznik »in« nadomesti z vejico, za številko »2.« pa se doda besedilo »in 3.«.

V četrtem odstavku 14. člena se v drugem stavku za besedo »lastniku,« doda besedilo »ki se pridobivajo v skladu z 20. členom tega zakona,«.

Drugi odstavek 15. člena se črta.
Dosedanji tretji odstavek postane drugi odstavek.

Za prvim odstavkom 16. člena se doda nov drugi odstavek, ki se glasi:
»(2) Če stranka izvaja transakcijo iz 2. točke prvega odstavka 8. člena tega zakona, organizacija od stranke pridobi izjavo, ali posluje v svojem imenu ali v imenu nekoga tretjega. Če navedena transakcija poteka na podlagi predhodno sklenjenega poslovnega razmerja, se kot zadosten šteje tudi podatek o tem, ali je transakcijo opravila stranka ali njen pooblaščenec.«.
Dosedanja drugi in tretji odstavek postaneta tretji in četrti odstavek.

Za tretjim odstavkom 17. člena se doda nov četrti odstavek, ki se glasi:
»(4) Ne glede na 2. točko prvega odstavka in tretji odstavek tega člena lahko organizacija v primeru, da je njena stranka skupnost dijakov, učencev ali otrok v vrtcu, ki je del vzgojno-izobraževalnega sistema v Republiki Sloveniji ali prostovoljna skupnost zaposlenih, ki kot blagajna vzajemne pomoči deluje v okviru sindikata posameznega delodajalca, pridobi zgolj pisno pooblastilo za zastopanje.«.
Dosedanji četrti odstavek postane peti odstavek.

22. člen se spremeni tako, da se glasi:
»22. člen
(skrbno spremljanje poslovnih aktivnosti)
(1) Organizacija mora skrbno spremljati poslovne aktivnosti, ki jih stranka izvaja pri njej, s čimer se zagotovi poznavanje stranke, vključno z izvorom sredstev, s katerimi ta posluje. Spremljanje poslovnih aktivnosti, ki jih stranka izvaja pri organizaciji, vključuje:
– preverjanje skladnosti strankinega poslovanja s predvideno naravo in namenom poslovnega razmerja, ki ga je stranka sklenila pri organizaciji;
– spremljanje in preverjanje skladnosti strankinega poslovanja z njenim običajnim obsegom poslovanja;
– preverjanje in posodabljanje pridobljenih listin in podatkov o stranki.
(2) Za stranko, ki je pravna oseba, preverjanje in posodabljanje pridobljenih listin in podatkov iz prejšnjega odstavka obsega vsaj:
1. preverjanje podatkov o firmi, naslovu in sedežu pravne osebe;
2. preverjanje podatkov o osebnem imenu in stalnem ali začasnem prebivališču zakonitega zastopnika pravne osebe;
3. preverjanje podatkov o dejanskem lastniku pravne osebe;
4. preverjanje veljavnosti pooblastila iz tretjega odstavka 16. člena tega zakona;
5. ugotavljanje, ali je stranka postala tuja politično izpostavljena oseba v času trajanja poslovnega razmerja.
(3) Če opravlja transakcije iz prvega odstavka 8. člena tega zakona v imenu in za račun tuje pravne osebe njena podružnica, organizacija v okviru preverjanja in posodabljanja pridobljenih listin o stranki poleg podatkov iz prejšnjega odstavka pridobi tudi:
1. podatke o naslovu in sedežu podružnice tuje pravne osebe;
2. podatke o osebnem imenu in stalnem prebivališču zakonitega zastopnika podružnice tuje pravne osebe.
(4) Organizacija mora zagotoviti, da sta obseg oziroma pogostost izvajanja ukrepov iz prvega odstavka tega člena prilagojena tveganju pranja denarja ali financiranja terorizma, ki mu je organizacija izpostavljena pri opravljanju posameznega posla oziroma pri poslovanju s posamezno stranko. To tveganje organizacija določi na podlagi 6. člena tega zakona. Ne glede na navedeno mora organizacija zagotoviti, da se pridobljene listine in podatki o stranki posodobijo najmanj po preteku petih let od zadnjega pregleda stranke, če stranka pri organizaciji izvaja transakcije.«.

Za 22. členom se doda nov 22.a člen, ki se glasi:
»22.a člen
(obravnava neobičajnih transakcij)
(1) V zvezi z zapletenimi in neobičajno visokimi transakcijami ali transakcijami, ki imajo neobičajno sestavo ali nimajo jasno razvidnega ekonomskega ali pravno utemeljenega namena ali niso v skladu ali so v nesorazmerju z običajnim oziroma pričakovanim poslovanjem stranke, mora organizacija:
– preučiti ozadje in namen teh transakcij v takšni meri, kot je glede na okoliščine to mogoče, in
– zabeležiti in hraniti svoje ugotovitve.
(2) Pri obravnavanju neobičajnih transakcij mora organizacija posebno skrbnost nameniti strankam, poslovnim razmerjem ali transakcijam, ki so povezane z državami, v katerih ne veljajo ustrezni ukrepi za preprečevanje in odkrivanje pranja denarja ter financiranja terorizma ali se le-ti ne izvajajo v zadostni meri. Organizacija v teh primerih ravna skladno s prejšnjim odstavkom. Informacijo o teh državah objavi urad na svojih spletnih straneh.«.