Ustavno sodišče je v postopku za preizkus pobud družbe Poslovni sistem Mercator, d.d., Ljubljana, ki jo zastopajo Odvetniška družba Taljat, Tratnik, Sočan in Bogataj, o.p. d.n.o., Ljubljana, in Stojan Zdolšek, odvetnik v Ljubljani, družbe Kompas mejni turistični servis, d.d., Ljubljana, ki jo zastopa Nevenka Šorli, odvetnica v Ljubljani, družbe ERA Trgovina z živilskimi in neživilskimi proizvodi, d.d., Velenje in družbe Petrol, Slovenska energetska družba, d.d., Ljubljana, ki jo zastopa Mitja Ulčar, odvetnik v Kranju, na seji dne 1. julija 2004
sklenilo:
1.
Izvrševanje dela 6. člena Zakona o spremembah Zakona o trgovini (Uradni list
RS, št. 22/04), ki določa datum, s katerim se začnejo uporabljati njegove
določbe, se do končne odločitve Ustavnega sodišča zadrži.
2. Predlog, naj se do končne odločitve zadrži
izvrševanje drugih določb Zakona o spremembah Zakona o trgovini, se zavrne.
Obrazložitev
1. Pobudniki
izpodbijajo Zakon o spremembah Zakona o trgovini (v nadaljevanju: ZT-B) v
celoti. Izpodbijane določbe naj bi bile v neskladju z načeli pravne države iz
2. člena in z načelom legalitete iz 120. člena, v neskladju s pravico enakosti
pred zakonom iz 14. člena, s pravico do varstva pravic zasebnosti in
osebnostnih pravic iz 35. člena, s pravico do dela iz 49. člena, s pravico
varstva pri delu iz 66. člena in s pravico do svobodne gospodarske pobude iz
74. člena Ustave.
2. Predlagajo, naj Ustavno sodišče do končne odločitve
zadrži njegovo izvrševanje. Predlog za zadržanje utemeljujejo z nastankom
velike škode, ki jim bo nastala zaradi uveljavitve ZT-B in ki je ne bo mogoče
odpraviti, čeprav bi Ustavno sodišče izpodbijani zakon pozneje razveljavilo.
Škoda naj bi se odrazila predvsem v zmanjšanju prihodkov, saj bodo morale biti
prodajalne zaprte ob nedeljah (z izjemo desetih nedelj v letu). V zvezi z
zapiranjem prodajaln oziroma prilagajanjem njihove površine zakonsko predpisani
površini prodajaln naj bi jim nastala tudi škoda zaradi odpuščanja delavcev in
s stroški v zvezi s prilagajanjem prodajaln zakonskim pogojem. Veliko škodo naj
bi utrpeli tudi delavci (izguba zaposlitve) in družba v celoti (negativni
vplivi na razvoj turizma). Samo zadržanje izvrševanja Zakona pa naj ne bi
povzročilo škode nikomur, saj bo do odločitve Ustavnega sodišča le začasno
odložilo uveljavitev Zakona.
3. Ustavno sodišče lahko na podlagi 39. člena Zakona o
Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94 - v nadaljevanju: ZUstS) do končne
odločitve zadrži izvrševanje izpodbijanih določb zakona, če bi zaradi njihovega
izvrševanja nastale težko popravljive škodljive posledice. Posledice, kot jih
navajajo pobudnice in ki naj bi jim nastale do uveljavitve Zakona, najpozneje
pa z njegovo uveljavitvijo (15. 9. 2004), bi bile po oceni Ustavnega sodišča
težko popravljive v smislu 39. člena ZUstS, če bi se izkazalo, da je ZT-B v
neskladju z Ustavo (zmanjšanje prihodka, stroški prilagajanja zakonskim
pogojem, stroški v zvezi z odpuščanjem delavcev). Na drugi strani pa je
posledica začasnega zadržanja le odlaganje začetka uporabe Zakona, tj.
ohranitev sedanjega stanja vse do končne odločitve Ustavnega sodišča. Takšno
odlaganje sicer pomeni podaljševanje pravice trgovcem, da določajo obratovalni
čas vseh trgovin tudi ob nedeljah, kar za delavce, ob sicer izpolnjenih pogojih
delovnopravne zakonodaje, pomeni dolžnost delati tudi ob nedeljah. Vendar so
posledice, ki lahko nastanejo, če Ustavno sodišče ne zadrži izvrševanje zakona,
večje od tistih, ki nastanejo z zadržanjem Zakona.
4. Ustavno sodišče je zadržalo samo izvrševanje 6.
člena ZT-B v delu, ki določa dan, s katerim se ta začne uporabljati (1. točka
izreka). S tem je podaljšan rok, s katerim se ZT-B začne uporabljati do končne
odločitve Ustavnega sodišča, kar ima enako posledico kot samo zadržanje drugih
izpodbijanih določb Zakona. Zato ni bilo treba zadržati tudi drugih
izpodbijanih določb ZT-B (2. točka izreka).
5. Ustavno sodišče je sprejelo ta sklep na podlagi 39.
člena ZUstS v sestavi: predsednica dr. Dragica Wedam Lukić ter sodnice in
sodniki dr. Janez Čebulj, dr. Zvonko Fišer, Lojze Janko, mag. Marija Krisper
Kramberger, Milojka Modrijan, dr. Ciril Ribičič, dr. Mirjam Škrk in Jože
Tratnik. Sklep je sprejelo soglasno.
Št. U-I-131/04-13
Ljubljana, dne 1. julija 2004.
|