Ta pravilnik določa podrobnejšo vsebino projektne dokumentacije za zahtevne in manj zahtevne objekte, način njene izdelave in vrste načrtov, ki jo sestavljajo in se uporabljajo za posamezne vrste stavb in gradbenih inženirskih objektov, glede na namen njene uporabe, obliko in vsebino povzetka revizijskega poročila ter vsebino povzetka podatkov o nameravani gradnji.

(1) Glede na namen uporabe se projektna dokumentacija razvršča na naslednje projekte:

• idejno zasnovo (IDZ), katere namen je pridobitev projektnih pogojev oziroma soglasij za priključitev pristojnih soglasodajalcev,
• idejni projekt (IDP), katerega namen je izbor najustreznejše variante nameravanega objekta oziroma načina izvedbe del, ki se izdela le, če je tako določeno s posebnimi predpisi ali če to izrecno pisno zahteva investitor,
• projekt za pridobitev gradbenega dovoljenja (PGD), katerega namen je pridobitev gradbenega dovoljenja,
• projekt za izvedbo (PZI), katerega namen je izvedba gradnje,
• projekt izvedenih del (PID), katerega namen je pridobitev uporabnega dovoljenja.

(2) Kadar se pri izdelavi projekta, v upravnih postopkih in drugih dejanjih za posamezne projekte uporabljajo kratice, se morajo uporabljati kratice, kot so določene v prejšnjem odstavku.

(1) S projektno dokumentacijo odgovorni projektanti določijo lokacijske, funkcionalne, tehnične in oblikovne značilnosti predvidene gradnje tako, da ob upoštevanju naročila investitorja, zagotovijo skladnost s prostorskimi akti, zanesljivost in evidentiranost.

(2) Glede na namen, vrsto, velikost, kapaciteto in druge značilnosti objekta, odgovorni projektant zanesljivost objekta zagotovi z izpolnjevanjem ene, več ali vseh bistvenih zahtev, katerih obvezno izpolnjevanje določajo gradbeni predpisi, tehnične smernice, standardi oziroma zadnje stanje gradbene tehnike.

(1) Pri zagotavljanju izpolnjevanja bistvene zahteve »mehanska odpornost in stabilnost« je treba zagotoviti, da vplivi, ki jim bo objekt verjetno izpostavljen, ne bodo povzročili:

• porušitve celotnega ali dela objekta,
• deformacij, večjih od dopustnih ravni,
• škode na drugih delih gradbenega objekta, na napeljavi in vgrajeni opremi zaradi večjih deformacij nosilne konstrukcije ali
• škode, nastale zaradi nekega dogodka, katere obseg je nesorazmerno velik glede na osnovni vzrok.

(2) Pri zagotavljanju izpolnjevanja bistvene zahteve »varnost pred požarom« je zaradi zagotovitve čim manjšega ogrožanja ljudi v objektih in okolici treba zagotoviti, da:

• se zmanjša nevarnost širjenja požara na sosednje objekte,
• nosilna konstrukcija objekta ob požaru določen čas ohrani potrebno nosilnost,
• se v največji možni meri omeji hitro širjenje požara v objektu,
• je na voljo zadostno število ustrezno izvedenih evakuacijskih poti in izhodov, ki uporabnikom omogočajo hitro in varno zapustitev objekta,
• je v primerih, ko je to potrebno zagotovljeno požarno javljanje in alarmiranje,
• so zagotovljene naprave in oprema za gašenje, in
• je v objektu možen neoviran in varen dostop za gašenje in reševanje.

(3) Pri zagotavljanju izpolnjevanja bistvene zahteve »higienska in zdravstvena zaščita in zaščita okolice« je zaradi zagotavljanja primernega notranjega okolja (toplotno okolje, osvetlitev, kakovost zraka, vlažnost), oskrbe z vodo, odvajanja odpadnih voda, odstranjevanja trdnih odpadkov in skrbi za okolico objekta treba zagotoviti, da se na najmanjšo možno mero:

• zmanjša oddajanje strupenih plinov, ki jih oddajajo gradbeni materiali ali deli objekta,
• zmanjša prisotnost nevarnih delcev ali plinov v zraku,
• zmanjša emisije nevarnega sevanja,
• zmanjša onesnaženje ali zastrupljanje vode ali zemlje,
• preprečuje napačno odvajanje odpadnih voda, dima, trdnih ali tekočih odpadkov, in
• preprečuje prisotnost vlage v delih objekta ali na površinah znotraj objekta.

(4) Pri zagotavljanju izpolnjevanja bistvene zahteve »varnost pri uporabi« je zaradi zagotovitve čim manjšega ogrožanja ljudi (zlasti starejših in invalidnih oseb ter otrok) v objektih treba zagotoviti, da pri normalni rabi objekta ne more priti do:

• zdrsa, padca, udarca,
• opeklin, električnega udara, eksplozije in
• nezgode zaradi gibanja vozil.

(5) Pri zagotavljanju izpolnjevanja bistvene zahteve »zaščita pred hrupom« je zaradi omejevanja ogrožanja zdravja in zagotavljanja sprejemljivih možnosti za spanje, počitek in delo uporabnikov objektov, treba zagotavljati varstvo pred:

• hrupom, ki po zraku prihaja iz drugih prostorov,
• udarnim hrupom, ki se v prostor prenaša preko konstrukcije,
• hrupom naprav in inštalacij v stavbi,
• pred odmevnim hrupom, in
• pred zunanjim hrupom (npr. hrupom prometa, hrupom iz bližnjih industrijskih objektov).

(6) Pri zagotavljanju izpolnjevanja bistvene zahteve »varčevanje z energijo in ohranjanje toplote« je ob upoštevanju podnebnih razmer in zagotavljanju ustreznega toplotnega ugodja za bivanje in delo ljudi v objektih, treba zagotoviti tudi učinkovito rabo energije. Z izbiro toplotne zaščite, ogrevanja, hlajenja, prezračevanja, razsvetljave in priprave tople vode v objektih je treba zagotoviti, da objekt ne preseže dovoljene letne potrebne toplote za ogrevanje in dovoljene letne dovedene energije za svoje delovanje.

(1) Projekt po zaporedju sestavljajo:

• vodilna mapa,
• načrti in
• elaborati.

(2) Vodilna mapa vsebuje podatke o projektu in udeležencih pri graditvi, lokacijske podatke ter druge dokumente iz katerih izhajajo podatki, pomembni za ugotavljanje skladnosti rešitev v projektu s prostorskimi akti, izpolnjevanju bistvenih zahtev nameravane gradnje in drugi podatki, pomembni za odločanje v upravnem postopku.

(3) Načrti vsebujejo sistematično urejene sestave grafičnih prikazov in opisov, s katerimi se določijo lokacijske, funkcionalne, oblikovne in tehnične značilnosti nameravane gradnje in s pomočjo katerih je mogoče skupaj z drugimi predpisanimi sestavinami dokazati, da bo nameravana gradnja skladna s prostorskimi akti, izpolnjevala bistvene zahteve ter da bodo za objekt, za katerega je to določeno s posebnimi predpisi, zagotovljen neoviran dostop, vstop in uporaba brez grajenih ovir.

(4) Elaborati vsebujejo študije, zasnove, strokovne ocene, geodetske načrte, konservatorske načrte ter druge tehnične dokumente v zvezi z gradnjo kadar so zaradi posebnosti posamezne vrste objekta ali lokacije, na kateri se objekt gradi, potrebni in jih zahtevajo posebni predpisi, s katerimi se dokazuje izpolnjevanje predpisanih bistvenih zahtev.

(5) Sestavine vodilne mape, načrtov in elaboratov projektne dokumentacije se vlaga v mape, ki omogočajo vstavljanje listov v formatu A4.

(6) Če so vodilna mapa, načrti in elaborati vloženi v eno mapo, morajo ti biti med seboj jasno ločeni.

(7) Če so posamezne sestavine projektne dokumentacije na listih večjega formata, se zložijo na format A4.

(8) Na zunanji strani platnic vsake mape projekta morajo biti najmanj podatki o:

• vrsti projekta,
• objektu,
• vsebini mape, z oznakami, določenimi v tem pravilniku (npr. 0 Vodilna mapa, 1 Načrt arhitekture …),
• projektantu,
• identifikacijski označbi projekta,
• datumu izdelave projekta.

(9) Projektna dokumentacija mora biti izdelana v slovenskem jeziku.

(1) Vodilna mapa v projektni dokumentaciji mora biti vidno označena s številko »0«.

(2) Podatke o projektu in udeležencih pri graditvi sestavljajo naslovna stran s ključnimi podatki o projektu in udeležencih pri graditvi, kazalo vsebine vodilne mape, kazalo vsebine projekta, splošni podatki o objektu in soglasjih ter podatki o izdelovalcih projekta, katerih vsebina je določena v prilogi 1, ki je sestavni del tega pravilnika.

(3) Lokacijski podatki so opisi in/ali grafični prikazi, s katerimi se prikazujejo podatki, ki se nanašajo na zemljiško parcelo, lego objekta na zemljišču, njegovo velikost, namembnost, oblikovanje, odmike, dostopi in intervencijske površine, vplive nameravane gradnje na okolje, če je to zahtevano, ter priključke na komunalno in drugo infrastrukturo, kadar so predvideni. Grafični prikazi projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja se izdelajo na geodetskem načrtu.

(4) Če ima posamezna sestavina projektne dokumentacije, ki mora biti po tem pravilniku vložena v vodilno mapo, več strani, mora biti na vsaki strani označeno, za katero sestavino vodilne mape gre ter navedena označba zaporedne številke strani.

(5) Sestavine vodilne mape so za vsako vrsto projekta posebej določene v poglavju o podrobnejši vsebini projektov, ki sodijo v projektno dokumentacijo.

(6) Sestavine vodilne mape morajo biti v projekt vložene v vrstnem redu, kot je za posamezen projekt določeno v tem pravilniku in med seboj jasno ločene.

(7) Za vse sestavine vodilne mape je odgovoren odgovorni vodja projekta.

(1) Načrti projektne dokumentacije morajo biti zloženi v naslednjem vrstnem redu in vidno označeni z naslednjimi številčnimi oznakami:

• številka »1«: načrti arhitekture,
• številka »2«: načrti krajinske arhitekture,
• številka »3«: načrti gradbenih konstrukcij in drugi gradbeni načrti,
• številka »4«: načrti električnih inštalacij in električne opreme,
• številka »5«: načrti strojnih inštalacij in strojne opreme,
• številka »6«: načrti telekomunikacij,
• številka »7«: tehnološki načrti,
• številka »8«: načrti izkopov in osnovne podgradnje.

(2) Glede na vrsto projekta, vrsto gradnje in vrsto objekta lahko projekt vsebuje enega ali več vrst načrtov iz prejšnjega odstavka, razen če ta pravilnik ali drugi predpisi ne določajo, da je v posameznem projektu določena vrsta načrta obvezna. Vsak projekt lahko vsebuje tudi več načrtov iste vrste, ki jih je treba poimenovati ter označiti z zaporedno številko vrste načrta, poševnico in številko načrta.

(3) Če pri nameravani gradnji določena vrsta načrta ni potrebna, se zaporedje načrtov in njihove številčne oznake ne spremeni.

(4) Če ima posamezna sestavina projektne dokumentacije, ki mora biti po tem pravilniku vložena v mapo z načrti, več strani, mora biti na vsaki strani označeno za katero sestavino mape gre, zaporedna številka strani in skupno število vseh strani.

(5) Vsak načrt sestavljajo naslovna stran s ključnimi podatki o načrtu in kazalo vsebine načrta, katerih vsebina je določena v prilogi 6, ki je sestavni del tega pravilnika ter tehnično poročilo in risbe.

(6) Za vse sestavine načrtov je odgovoren odgovorni projektant posameznega načrta. Kolikor se v načrt vloži določena sestavina, ki po svoji vsebini ali stroki sodi v drug načrt, se med podatke o izdelovalcih projekta, katerih vsebina je določena v prilogi 1 navede tudi sodelavec – odgovorni projektant, ki je izdelal to sestavino.

(1) Tehnično poročilo načrtov projektne dokumentacije obsega tehnične opise, lahko tudi rezultate analiz in izračunov, sheme in druge prikaze, iz katerih so razvidni bistveni podatki v zvezi z izpolnjevanjem bistvenih zahtev, izsledke predhodnih raziskav, empirične podatke, ter oceno vrednosti materiala in del.

(2) Rezultati izračunov in analiz morajo vsebovati opis računskih metod in predpostavk, na podlagi katerih je odgovorni projektant prišel do takšnih rezultatov.

(1) Natančnost merila, v katerem morajo biti izdelane risbe v posameznem projektu, mora omogočiti uresničitev namena, zaradi katerega se posamezna vrsta projekta izdeluje.

(2) Istovrstne risbe in vse risbe v posamezni vrsti projekta morajo biti izdelane praviloma v istem merilu.

(3) Vsaka risba mora imeti v spodnjem desnem kotu glavo, v kateri mora biti navedeno, kaj risba prikazuje in mora vsebovati najmanj naslednje podatke:

• vrsta projekta (IDZ, IDP, PGD, PZI, PID),
• identifikacijsko označbo projekta,
• vsebino risbe,
• merilo,
• ime, priimek in identifikacijsko številko odgovornega projektanta, ki je izdelal risbo,
• označbo risbe,
• datum izdelave risbe.

(4) Vsaka tlorisna risba, ki prikazuje lego nameravane gradnje v prostoru, mora imeti označene smeri neba.

(5) V primeru rekonstrukcije, dozidave ali nadzidave obstoječega objekta ali v primeru spremembe namembnosti je treba pred izdelavo risb izdelati posnetek obstoječega stanja. Za izdelavo posnetka obstoječega objekta se lahko uporabijo tudi obstoječe risbe projekta izvedenih del.

(6) Če se objekt, varovan na podlagi predpisov o kulturni dediščini, prizidava, nadzidava ali rekonstruira, morajo biti zavarovani deli objekta v posnetku obstoječega stanja posebej označeni.

(1) Vodilna mapa mora poleg vsebine določene v prilogi 1 tega pravilnika vsebovati tudi lokacijske podatke.

(2) Lokacijski podatki v vodilni mapi morajo vsebovati:

• popis zemljiških parcel na katerih je predvidena gradnja,
• navedbo veljavnega prostorskega akta, ki določa rešitve oziroma pogoje za gradnjo,
• opis obstoječega in predvidenega stanja,
• popis varovanih območji in varovalnih pasov z navedbo soglasodajalcev,
• popis predvidenih priključkov na infrastrukturo z navedbo predvidenih dimenzij oziroma predvideno kapaciteto z navedbo upravljavcev gospodarske javne infrastrukture,
• grafični prikaz lege objekta na zemljišču, tako da je razvidna njegova tlorisna velikost in odmiki od sosednjih zemljišč, sosednjih objektov ter varovanih območji in varovalnih pasov,
• grafični prikaz značilnih prerezov (profilov).

(1) Idejna zasnova za stavbe mora vsebovati načrt arhitekture ter prikaz priključkov na gospodarsko javno infrastrukturo.

(2) Idejna zasnova za gradbeno inženirske objekte mora vsebovati tiste vrste načrtov, ki so potrebni za izdajo projektnih pogojev ter prikaz želenih priključkov na gospodarsko javno infrastrukturo.

(3) Risbe v načrtih stavb morajo vsebovati najmanj tloris in en značilen prerez iz katerega je razvidna maksimalna globina in višina objekta. Za podrobnejšo vsebino in obseg risb načrtov za gradbene inženirske objekte se uporabljajo pravila stroke tako, da se doseže enako raven kot za stavbe.

(4) Prikazi priključkov na infrastrukturo morajo vsebovati shemo predvidenega poteka priključka od mesta priključitve na obstoječo infrastrukturo do objekta z navedbo potrebne dimenzije oziroma kapacitete priključka.

Ne glede na določbe prejšnjih dveh členov vodilna mapa projekta v primeru odstranitve objekta ali spremembe namembnosti ne vsebuje grafičnih prikazov, temveč le tekstualni opis lokacije objekta. Projekt odstranitve objekta ali spremembe namembnosti ne vsebuje načrtov.