V Zakonu o zemljiški knjigi (Uradni list RS, št. št. 58/03, 34/08 – ZST-1, 45/08 in 28/09) se prvi odstavek 3. člena spremeni tako, da se glasi:
»(1) Pojmi, uporabljeni v tem zakonu, pomenijo:
1. kataster je zemljiški kataster, kataster stavb ali druga evidenca o nepremičninah, ki je po zakonu, ki ureja evidentiranje nepremičnin, temeljna evidenca podatkov o zemljiških parcelah ali stavbah in posameznih delih stavb,
2. zemljiška parcela je prostorsko odmerjen del zemeljske površine skupaj z vsemi sestavinami,
3. pojma stavba in posamezni del stavbe imata enak pomen kot po zakonu, ki ureja evidentiranje nepremičnin,
4. identifikacijski znak zemljiške parcele je identifikacijska oznaka, kot je vpisana v zemljiškem katastru,
5. identifikacijski znak stavbe ali njenega posameznega dela je identifikacijska oznaka, kot je vpisana v katastru stavb,
6. geodetska uprava je državni organ, ki je po zakonu, ki ureja evidentiranje nepremičnin, pristojen za vodenje in vzdrževanje katastra,
7. zemljiškoknjižno dovolilo ima enak pomen kot po Stvarnopravnem zakoniku (Uradni list RS, št. 87/02 – v nadaljnjem besedilu: SPZ).«.
Za prvim odstavkom se doda nov drugi odstavek, ki se glasi:
»(2) Pojmi, uporabljeni v tem zakonu v zvezi z etažno lastnino, pomenijo:
1. stavba v etažni lastnini je stavba, katere deli so predmet etažne lastnine,
2. posamezni del v etažni lastnini je posamezni del stavbe v etažni lastnini, ki je predmet lastninske pravice v dobro določene osebe ali oseb (v nadaljnjem besedilu: etažni lastnik), vključene v etažno lastnino,
3. splošni skupni del stavbe v etažni lastnini je zemljiška parcela ali posamezni del stavbe, ki je predmet solastnine, vključene v etažno lastnino v dobro vsakokratnih etažnih lastnikov vseh posameznih delov v etažni lastnini v posamezni stavbi v etažni lastnini,
4. posebni skupni del stavbe v etažni lastnini je zemljiška parcela ali posamezni del stavbe, ki je predmet solastnine, vključene v etažno lastnino v dobro vsakokratnih etažnih lastnikov enega ali več, vendar ne vseh posameznih delov v etažni lastnini v posamezni stavbi v etažni lastnini.«.
Dosedanji drugi in tretji odstavek postaneta tretji in četrti odstavek.

Za 3. členom se doda nov 3.a člen, ki se glasi:
»Informacijski sistem e-ZK in portal e-ZK
3.a člen
(1) Informacijski sistem za podporo informatizirane zemljiške knjige (v nadaljnjem besedilu: informacijski sistem e-ZK) je programska oprema, ki jo upravlja Center za informatiko na Vrhovnem sodišču Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: Center za informatiko) in ki vključuje naslednje module za informacijsko podporo:
1. vlaganja elektronskih zemljiškoknjižnih predlogov in obvestil o pravnih dejstvih, ki so podlaga za vpis po uradni dolžnosti,
2. vodenja elektronskih vpisnikov in elektronskih spisov v zemljiškoknjižnih postopkih,
3. vodenja informatizirane glavne knjige in informatizirane zbirke listin,
4. objave oklicev v zemljiškoknjižnih postopkih in
5. izdelave izpisov iz zemljiške knjige, sodnih pisanj v zemljiškoknjižnih postopkih in poročil o stanju zemljiškoknjižnih postopkov in
6. spletne storitve v zvezi s poizvedbami v informatizirani glavni knjigi.
(2) Portal e-ZK je javno spletišče, ki je sestavni del sistema e-ZK.«.

Drugi odstavek 11. člena se spremeni tako, da se glasi:
»(2) Nepremičnine, ki se vpisujejo v zemljiško knjigo (v nadaljnjem besedilu: nepremičnine), so:
1. zemljiška parcela,
2. stavba, zgrajena na podlagi stavbne pravice,
3. če je oblikovana etažna lastnina:
– stavba v etažni lastnini in
– posamezni deli te stavbe.«.
Za drugim odstavkom se doda nov tretji odstavek, ki se glasi:
»(3) Kot nepremičnina se v zemljiško knjigo vpiše tudi stavbna pravica.«.

Drugi do peti odstavek 12. člena se črtajo.

Za 13. členom se doda nov 13.a člen, ki se glasi:
»Pravni položaj nepremičnine in način vpisov pravic in pravnih dejstev
13.a člen
(1) Osnovni pravni položaj nepremičnine po tem zakonu je:
1. vknjižena lastninska pravica, katere predmet je nepremičnina,
2. pri nepremičnini, ki je splošni ali posebni skupni del stavbe v etažni lastnini, to pravno dejstvo,
3. pri stavbi, zgrajeni na podlagi stavbne pravnice, to pravno dejstvo.
(2) Osnovni pravni položaj nepremičnine se v zemljiško knjigo vpiše pri nepremičnini.
(3) Širši pravni položaj nepremičnine po tem zakonu vključuje:
1. osnovni pravni položaj nepremičnine in
2. vse pravice in pravna dejstva, ki nepogojno ali pogojno omejujejo ali izključujejo vknjiženo lastninsko pravico na nepremičnini.
(4) Pravice in pravna dejstva, ki nepogojno ali pogojno omejujejo ali izključujejo vknjiženo lastninsko pravico na nepremičnini, so:
1. predznamovana lastninska pravica,
2. vknjižene in predznamovane izvedene pravice in
3. pravna dejstva, zaznamovana v zemljiški knjigi, razen zaznamb, ki se nanašajo na osebna stanja imetnika.
(5) Izvedene pravice po tem zakonu so stvarne pravice iz 2. do 6. točke prvega odstavka 13. člena tega zakona in obligacijske pravice iz drugega odstavka 13. člena tega zakona.
(6) Pravice in pravna dejstva iz četrtega odstavka tega člena se v zemljiško knjigo vpišejo pri osnovnem pravnem položaju nepremičnine, če ni v naslednjih odstavkih drugače določeno.
(7) Pri izvedeni stvarni pravici se vpišejo:
1. pravice in pravna dejstva, ki nepogojno ali pogojno omejujejo ali izključujejo to pravico, in
2. druga pravna dejstva, za katere zakon določa, da se vpišejo pri izvedeni stvarni pravici.
(8) Prejšnji odstavek se smiselno uporablja tudi za zaznambo znižanja obrestne mere ali spremembe zapadlosti terjatve, zavarovane s hipoteko.
(9) Zaznambe, ki se nanašajo na osebna stanja imetnika, ali začetek stečajnega postopka nad imetnikom, se vpišejo pri tem imetniku.«.

Drugi odstavek 14. člena se spremeni tako, da se glasi:
»(2) Pri vpisu pridobitve pravice se vpišejo podatki o osebi, ki je imetnik ali imetnica (v nadaljnjem besedilu: oseba kot imetnik) te pravice, če zakon ne določa drugače.«.
Za drugim odstavkom se doda nov tretji odstavek, ki se glasi:
»(3) Če pravica učinkuje v korist vsakokratnega lastnika druge nepremičnine, se pri vpisu pridobitve te pravice namesto podatkov o osebi vpiše identifikacijski znak nepremičnine, vsakokratni lastnik katere je imetnik te pravice (v nadaljnjem besedilu: nepremičnina kot imetnik).«.
Dosedanja tretji in četrti odstavek postaneta četrti in peti odstavek.

15. člen se spremeni tako, da se glasi:
»Vpis lastninske pravice
15. člen
(1) Lastninska pravica posamezne osebe kot osnovni pravni položaj nepremičnine se vpiše tako, da se poleg vrste pravice vpiše tudi idealni delež tega osnovnega pravnega položaja nepremičnine.
(2) Solastnina se vpiše tako, da se vpiše toliko osnovnih pravnih položajev iz prejšnjega odstavka, kot je število solastniških deležev.
(3) Skupna lastnina se vpiše tako, da se pri istem osnovnem pravnem položaju iz prvega odstavka tega člena kot imetniki vpišejo vsi skupni lastniki.
(4) Če je lastnik nepremičnine pridobil posamezne solastniške deleže na tej nepremičnini z različnimi vpisi, se ti deleži združijo v nov osnovni pravni položaj iz prvega odstavka tega člena, pri katerem se vpiše idealni delež, ki je enak vsoti združenih idealnih deležev.
(5) Združitev solastniških deležev ni dovoljena, če so pri posameznih solastniških deležih vpisane različne pravice ali pravna dejstva iz četrtega odstavka 13.a člena tega zakona.
(6) Če zemljiškoknjižno sodišče v breme dela idealnega deleža posameznega lastnika dovoli prenos ali vpis ustanovitve izvedene pravice ali pravnega dejstva iz četrtega odstavka 13.a člena tega zakona, se ob izvedbi tega vpisa osnovni pravni položaj razdeli na:
1. osnovni pravni položaj:
– pri katerem se vpiše idealni delež, ki je enak deležu, v breme katerega je bil dovoljen prenos ali vpis ustanovitve izvedene pravice ali pravnega dejstva iz četrtega odstavka 13.a člena tega zakona, in
– pri njem izvede vpis lastninske pravice novega imetnika ali ustanovitev izvedene pravice ali pravnega dejstva iz četrtega odstavka 13.a člena tega zakona,
2. osnovni pravni položaj, pri katerem se vpiše preostali idealni delež, ki je enak celotnemu deležu, zmanjšanem za idealni delež iz prejšnje točke.«.

Za 15. členom se doda nov 15.a člen, ki se glasi:
»Vpis etažne lastnine
15.a člen
Oblikovanje etažne lastnine se vpiše tako, da se:
1. vpiše stavba v etažni lastnini in vsi njeni posamezni deli,
2. pri vsakem posameznem delu v etažni lastnini vpiše:
– lastninska pravica kot njen osnovni pravni položaj v korist osebe kot imetnika in
– delež solastnine na splošnih skupnih delih stavbe v etažni lastnini,
3. pri vsaki nepremičnini, ki je splošni skupni del stavbe v etažni lastnini, kot njen osnovni pravni položaj vpiše to pravno dejstvo,
4. pri vsaki nepremičnini, ki je posebni skupni del stavbe v etažni lastnini, kot njen osnovni pravni položaj vpiše:
– to pravno dejstvo in
– lastninska pravica v korist tistih posameznih delov v etažni lastnini, v etažno lastnino vsakokratnega etažnega lastnika na katerem je vključena.«.

Drugi odstavek 16. člena se črta.

17. člen se spremeni tako, da se glasi:
»Skupna hipoteka
17. člen
(1) Skupna hipoteka se vpiše tako, da se:
1. hipoteka vpiše pri vseh osnovnih pravnih položajih vsake nepremičnine, ki so predmet skupne hipoteke in
2. ena od nepremičnin iz prejšnje točke določi kot glavna nepremičnina.
(2) Če se skupna hipoteka izbriše pri vseh osnovnih pravnih položajih nepremičnine, ki je bila določena kot glavna nepremičnina, se hkrati z vpisom tega izbrisa določi nova glavna nepremičnina.
(3) Prejšnja odstavka se smiselno uporabljata tudi za vpis drugih izvedenih pravic ali pravnih dejstev iz četrtega odstavka 13.a člena tega zakona, ki obstajajo pri osnovnih pravnih položajih dveh ali več nepremičnin.«.

Drugi odstavek 20. člena se spremeni tako, da se glasi:
»(2) Pri vpisu pridobitve zemljiškega dolga se ne vpišejo podatki o imetniku. Vknjiženi zemljiški dolg učinkuje v korist vsakokratnega imetnika zemljiškega pisma.«.

Za 20. členom se doda nov 20.a člen, ki se glasi:
»Stavbna pravica
20.a člen
(1) Stavbna pravica se vpiše tako, da se:
1. vpiše stavbna pravica kot nova nepremičnina in pri njej podatki o osebi, ki je imetnik stavbne pravic, in
2. pri osnovnem pravnem položaju zemljiške parcele, na kateri se ustanovi stavbna pravica, vpiše stavbna pravica kot izvedena pravica in pri njej identifikacijski znak stavbne pravice kot nepremičnine iz prejšnje točke.
(2) Če imetnik stavbne pravice zgradi stavbo na podlagi stavbne pravice, se na predlog imetnika vpiše stavba, zgrajena na podlagi stavbne pravice, in pri njenem osnovnem pravnem položaju navede identifikacijski znak stavbne pravice kot nepremičnine, na podlagi katere je bila zgrajena.
(3) Vpis iz prejšnjega odstavka učinkuje kot vknjižba lastninske pravice na stavbi v korist vsakokratnega imetnika stavbne pravice.«.

V prvem odstavku 36. člena se doda drugi stavek, ki se glasi: »Listina o pravnem poslu iz prejšnjega stavka je lahko zemljiškoknjižnemu dovolilu priložena v izvirniku ali v prepisu.«.

Za 38. členom se doda nov 38.a člen, ki se glasi:
»Pouk o vložitvi zemljiškoknjižnega predloga
38.a člen
(1) Ob sestavi notarskega zapisa ali overitvi podpisa na listini, ki vsebuje zemljiškoknjižno dovolilo, mora notar stranke poučiti, da bo nemudoma vložil zemljiškoknjižni predlog na podlagi tega zemljiškoknjižnega dovolila, razen če stranke temu izrecno nasprotujejo ali če je v listini o pravnem poslu iz prvega ali drugega odstavka 36. člena tega zakona drugače določeno.
(2) Pouk iz prejšnjega odstavka ter morebitno izjavo strank o nasprotovanju vložitvi zemljiškoknjižnega predloga mora notar zapisati v notarski zapis ali na listino, na kateri overja podpis.«.

V prvem odstavku 40. člena se 8. točka spremeni tako, da se glasi:
»8. naslednjih listin, če zakon določa, da se stvarne pravice pridobijo, spremenijo ali prenehajo na njeni podlagi:
– druge pravnomočne sodne odločbe,
– druge listine, sestavljene v obliki notarskega zapisa, ali
– druge pravnomočne ali dokončne odločbe drugega državnega organa.«.
Za drugim odstavkom se dodata nova tretji in četrti odstavek, ki se glasita:
»(3) Za zemljiškoknjižno dovolilo iz 1. točke prvega odstavka tega člena se šteje tudi listina, ki vsebuje izjavo osebe, ki jo izstavlja, da:
1. priznava izvirno pridobitev stvarne pravice v korist druge osebe (posadna listina) ali
2. zaradi uskladitve zemljiškoknjižnega stanja z dejanskim ali zaradi nadomestitve izgubljenih izvirnikov listin dovoljuje vpis lastninske ali druge pravice v korist druge osebe.
(4) Za overitev podpisa na listini iz prejšnjega odstavka se smiselno uporabljajo pravila tega zakona o overitvi zemljiškoknjižnega dovolila razen prvega in drugega odstavka 36. člena tega zakona.«.

Za 40. členom se doda nov 40.a člen, ki se glasi:
»Listine, ki so podlaga za vpis pri etažni lastnini
40.a člen
(1) Če se etažna lastnina oblikuje z razdelitvijo lastninske pravice, se vpis etažne lastnine dovoli na podlagi enostranskega pravnega posla lastnika o oblikovanju etažne lastnine, na katerem je podpis lastnika overjen.
(2) Če se etažna lastnina oblikuje z delitvijo solastnine, se vpis etažne lastnine dovoli na podlagi sporazuma solastnikov o oblikovanju etažne lastnine ali na podlagi pravnomočne sodne odločbe o oblikovanju etažne lastnine.
(3) Vpis spremembe osnovnega pravnega položaja splošnega skupnega dela stavbe v etažni lastnini v posamezni del v etažni lastnini ali v posebni skupni del stavbe v etažni lastnini je dovoljen na podlagi sporazuma vseh etažnih lastnikov o taki spremembi.
(4) Vpis spremembe osnovnega pravnega položaja posebnega skupnega dela stavbe v etažni lastnini v posamezni del v etažni lastnini ali v splošni skupni del stavbe v etažni lastnini je dovoljen na podlagi sporazuma tistih etažnih lastnikov tistih posameznih delov v etažni lastnini, ki so vpisani pri tem posebnem skupnem delu po drugi alineji 4. točke 15.a člena tega zakona.«.

Prvi odstavek 43. člena se spremeni tako, da se glasi:
»(1) Če pravica preneha z imetnikovo smrtjo, se vknjižba prenehanja te pravice dovoli na podlagi potrdila pristojnega matičnega organa o vpisu smrti imetnika v matični register ali pravnomočne sodne odločbe o razglasitvi imetnika za mrtvega.«.
V četrtem odstavku se pred piko doda besedilo »ali darovalec na podlagi darilne pogodbe za primer smrti«.

V naslovu 45. člena se besedilo »združitve oziroma delitve« nadomesti z besedilom »združitve, delitve ali prenehanja«.
Za petim odstavkom se dodata nova šesti in sedmi odstavek, ki se glasita:
»(6) Vknjižba pridobitve pravic, ki so prešle na družbenike ali delničarje na podlagi prenehanja družbe po postopku prostovoljne likvidacije ali prenehanja družbe po skrajšanem postopku, se dovoli na podlagi sklepa skupščine družbe o razdelitvi premoženja.
(7) Predlogu za vknjižbo pridobitve pravic iz prejšnjega odstavka je treba priložiti zapisnik skupščine, ki vključuje sklep o razdelitvi premoženja, in sklep o vpisu prenehanja družbe v sodni register.«.

V prvem odstavku 46. člena se besedilo »8. točke« nadomesti z besedilom »tretje alineje 8. točke«.

V drugem odstavku 47. člena se za 3. točko doda nova 4. točka, ki se glasi:
»4. predznambe pridobitve hipoteke na podlagi sklepa o predhodni odredbi iz prvega odstavka 51. člena tega zakona, če je bila predhodna odredba izdana za zavarovanje terjatve na podlagi izvršljivega notarskega zapisa.«.

53. člen se spremeni tako, da se glasi:
»Rok za opravičitev predznambe
53. člen
(1) Če je bila predznamba pravice dovoljena na podlagi odločbe iz 1. točke prvega odstavka 49. člena tega zakona ali na podlagi odločbe iz drugega odstavka 49. člena tega zakona, je treba predlagati vknjižbo te pravice v vrstnem redu predznamovane pravice v dveh mesecih.
(2) Če je bila predznamba dovoljena na podlagi listine iz 2., 3. ali 4. točke prvega odstavka 49. člena tega zakona, mora oseba, v korist katere je bila dovoljena predznamba, v enem mesecu od vpisa predznamovane pravice v zemljiško knjigo:
1. bodisi predlagati vknjižbo te pravice v vrstnem redu predznamovane pravice na podlagi zemljiškoknjižnega dovolila, ki izpolnjuje pogoje za vknjižbo,
2. bodisi vložiti tožbo, s katero zahteva izdajo sodbe iz 4. ali 5. točke prvega odstavka 40. člena tega zakona.
(3) Pri vpisu predznamovane pravice v zemljiško knjigo se vpiše tudi zadnji dan roka iz prejšnjega odstavka.
(4) Če oseba, v korist katere je bila predznamba pravice dovoljena, zaradi opravičitve predznambe vloži tožbo iz 2. točke drugega odstavka tega člena, mora predlagati vknjižbo pravice v vrstnem redu predznambe te pravice v dveh mesecih.
(5) Dvomesečni rok iz prvega ali četrtega odstavka tega člena teče:
1. če proti odločbi prve stopnje pritožba ni bila vložena: od izteka roka za vložitev pritožbe,
2. če je bila proti odločbi prve stopnje vložena pritožba: od dneva, ko je bila osebi, v korist katere je bila predznamba dovoljena ali njenemu pravnemu nasledniku vročena odločba sodišča ali drugega organa o pritožbi.
(6) Vknjižba pravice v vrstnem redu predznamovane pravice je dovoljena tudi, če je bil zamujen rok iz prvega, drugega ali tretjega odstavka tega člena, razen če je po stanju vpisov v zemljiški knjigi v trenutku, ko je zemljiškoknjižno sodišče prejelo predlog za vknjižbo pravice v vrstnem redu predznamovane pravice, predznamba že izbrisana.
(7) Za tek rokov iz prvega, drugega in četrtega odstavka tega člena se ne uporabljajo pravila o zadržanju teka rokov za procesna dejanja.«.

V 69. členu se doda nov peti odstavek, ki se glasi:
»(5) Notar, ki kot pooblaščenec osebe iz prvega ali tretjega odstavka tega člena vlaga elektronski predlog za vpis zaznambe vrstnega reda, mora:
1. elektronskemu predlogu priložiti elektronsko kopijo izvirnika pisnega predloga iz prvega ali tretjega odstavka tega člena, in
2. izvirnik pisnega predloga iz prvega ali tretjega odstavka tega člena hraniti po pravilih o hrambi listin, ki so podlaga za zemljiškoknjižni vpis.«.

70. člen se spremeni tako, da se glasi:
»Razpolaganje z zaznamovanim vrstnim redom
70. člen
(1) Z vpisom zaznambe vrstnega reda v zemljiško knjigo pridobi predlagatelj te zaznambe pravico razpolagati z zaznamovanim vrstnim redom.
(2) Predlagatelj zaznambe vrstnega reda lahko razpolaga z zaznamovanim vrstnim redom tako, da da notarju, ki v njegovem imenu vloži elektronski predlog za zaznambo vrstnega reda (v nadaljnjem besedilu: skrbniški notar), ob vložitvi tega predloga ali pozneje izjavo, s katero:
1. mu bodisi naloži, da v njegovem imenu zahteva izbris te zaznambe pred iztekom roka njene veljavnosti,
2. bodisi ga obvesti, da pravico razpolaganja z zaznamovanim vrstnim redom prenaša na novega upravičenca.
(3) O prejemu izjave iz prejšnjega odstavka mora skrbniški notar sestaviti notarski zapisnik.
(4) Za učinke izjave iz 2. točke drugega odstavka tega člena in njen preklic se smiselno uporabljajo pravila o notarski hrambi.
(5) Predmet notarske hrambe iz prejšnjega odstavka je pravica razpolaganja z zaznamovanim vrstnim redom.
(6) Novi upravičenec lahko razpolaga z zaznamovanim vrstnim redom tako, da da skrbniškemu notarju:
1. bodisi izjavo iz 1. ali 2. točke drugega odstavka tega člena,
2. bodisi mu naloži, da v njegovem imenu vloži predlog za vknjižbo ali predznambo v zaznamovanem vrstnem redu.
(7) O prejemu izjave iz prejšnjega odstavka mora skrbniški notar sestaviti notarski zapisnik.
(8) Na podlagi izjave iz 2. točke šestega odstavka tega člena nastane obveznost skrbniškega notarja vložiti predlog za vknjižbo ali predznambo v zaznamovanem vrstnem redu, ko mu novi upravičenec predloži listine, ki so podlaga za vknjižbo ali predznambo.
(9) Skrbniški notar mora predlogu za vknjižbo ali predznambo v zaznamovanem vrstnem redu, poleg listin, ki so podlaga za vknjižbo ali predznambo, priložiti tudi svojo izjavo, s katero potrdi, da je oseba, v korist katere se predlaga vknjižba ali predznamba, upravičena razpolagati z zaznamovanim vrstnim redom, v katerem se s predlogom predlaga vknjižba ali predznamba.«.

71. člen se spremeni tako, da se glasi:
»Rok veljavnosti zaznambe vrstnega reda
71. člen
(1) Zaznamba vrstnega reda neha veljati z iztekom enega leta od dneva njenega vpisa v zemljiško knjigo.
(2) Pri vpisu zaznambe vrstnega reda se v zemljiško knjigo vpiše tudi dan, ko ta zaznamba neha veljati.«.

V prvem odstavku 72. člena se besedilo »priložen sklep o dovolitvi te zaznambe« nadomesti z besedilom »priložena izjava skrbniškega notarja iz devetega odstavka 70. člena tega zakona«.

Drugi odstavek 74. člena se spremeni tako, da se glasi:
»(2) Predlogu iz prejšnjega odstavka mora biti poleg listin, ki so podlaga za vknjižbo ali predznambo, priložena tudi izjava skrbniškega notarja iz devetega odstavka 70. člena tega zakona.«.

V tretjem odstavku 76. člena se besedilo »od izdaje sklepa o dovolitvi te zaznambe« nadomesti z besedilom »od dneva njenega vpisa v zemljiško knjigo«.

V drugem odstavku 86. člena se besedilo »in podatki o upniku, na čigar predlog je bil izdan sklep o izvršbi (oseba, v korist katere je zaznamba izvršbe dovoljena)« črta.
Za drugim odstavkom se doda nov tretji odstavek, ki se glasi:
»(3) Zaznamba izvršbe se vpiše pri hipoteki iz tretjega odstavka 52. člena, tretjega odstavka 87. člena ali prvega odstavka 88. člena tega zakona.«.

V 88. členu se dodata nova drugi in tretji odstavek, ki se glasita:
»(2) Hipoteka iz prejšnjega odstavka se vpiše v korist upnika, na čigar predlog je bil izdan sklep o izvršbi.
(3) Če terjatev, zavarovana s hipoteko iz tretjega odstavka 87. člena tega zakona ali iz prvega odstavka tega člena preide na novega upnika, zemljiškoknjižno sodišče vpiše spremembo imetnika hipoteke po uradni dolžnosti na podlagi obvestila izvršilnega sodišča o tej spremembi.«.

V 90. členu se doda nov četrti odstavek, ki se glasi:
»(4) Izbris zaznambe izvršbe in hipoteke iz prejšnjega odstavka se dovoli tudi na predlog, ki mu je priloženo notarsko overjeno zemljiškoknjižno dovolilo upnika, v čigar korist je vknjižena ta hipoteka.«.