S to uredbo se določajo vrste zahtevnih, manj zahtevnih, nezahtevnih in enostavnih objektov, za enostavne objekte pa tudi njihova največja velikost, način gradnje in rabe ter drugi pogoji, ki morajo biti izpolnjeni, da se objekt lahko šteje za enostavni objekt, in dela, ki se štejejo za redna vzdrževalna in investicijska vzdrževalna dela.

(1) Zahtevni objekti so vsi objekti, katerih del ali celota izpolnjuje enega izmed naslednjih meril:

1. imajo velike dimenzije:

1. seštevek prostornine vseh prostorov presega 5000 m³ ali
2. višina presega 15 m, merjeno od terena do kapa ali vrha konstrukcije, ali
3. nosilni razpon je večji od 8 m ali prednapeta konstrukcija razpona, večjega od 10 m, ali

2. imajo globoko temeljenje:

1. objekt s pasovnimi temelji, pri katerih je razmerje med njihovo globino in širino večje od 4, ali
2. objekt s pilotnim temeljenjem, če so piloti daljši od 20 m, ali
3. objekt s kesonskim temeljenjem ali

3. imajo podzemne dele, katerih globina presega 15 m, merjeno od terena, ali
4. imajo pomembne morebitne vplive na okolje, tako da je zanje predpisana obvezna presoja vplivov na okolje.

(2) Ne glede na določbe prejšnjega odstavka so zahtevni objekti tudi stavbe, katerih del ali celota je po Uredbi o uvedbi in uporabi enotne klasifikacije vrst objektov in o določitvi objektov državnega pomena (Uradni list RS, št. 33/03 in 78/05 – popr.; v nadaljnjem besedilu: CC-SI) uvrščena v naslednje skupine in izpolnjuje s to uredbo določena merila:

1. iz skupine 11222 – Stanovanjske stavbe z oskrbovanimi stanovanji – z več kakor 30 oskrbovanimi stanovanji;
2. iz skupine 113 – Stanovanjske stavbe za posebne namene – z več kakor 50 posteljami;
3. iz skupine 121 – Gostinske stavbe – z več kakor 100 posteljami;
4. iz skupine 122 – Upravne in pisarniške stavbe – z uporabno površino več kakor 4000 m²;
5. iz skupine 123 – Trgovske in druge stavbe za storitvene dejavnosti – z uporabno tlorisno površino več kakor 4000 m²;
6. stavbe in terminali na letališčih, železniških in avtobusnih postajah in v pristaniščih ter z njimi povezane stavbe iz skupine 12410 – Postaje, terminali in stavbe za izvajanje elektronskih komunikacij ter z njimi povezane stavbe – če uporabna tlorisna površina presega 6000 m²;
7. iz skupine 12520 – Rezervoarji, silosi in skladišča – če njihova prostornina presega 1000 m³;
8. iz skupine 126 – Stavbe splošnega družbenega pomena – z uporabno tlorisno površino, večjo od 4000 m² ali v katerih se lahko zbere več kakor 200 oseb;
9. iz skupine 12610 – Stavbe za kulturo in razvedrilo – z več kot z več kakor 2000 m² pokritih površin ali s prostornostjo z več kakor 200 prostori za obiskovalce;
10. iz skupine 12630 – Stavbe za izobraževanje in znanstvenoraziskovalno delo – ne glede na velikost, razen stavbe za znanstvenoraziskovalno delo, raziskovalni, laboratoriji, vremenske postaje in observatoriji;
11. iz skupine 12640 – Stavbe za zdravstvo – z uporabno tlorisno površino več kakor 2000 m²;
12. iz skupine 12650 – Športne dvorane – z več kakor 2000 m² pokritih površin ali z več kakor 500 prostori za gledalce;
13. iz skupine 12721 – Stavbe za opravljanje verskih obredov – z več kakor 2000 m² uporabne tlorisne površine;
14. iz skupine 12740 – Druge nestanovanjske stavbe, ki niso uvrščene drugje – vendar le prevzgojni domovi, zapori in vojašnice z več kakor 100 posteljami.

(3) Ne glede na določbe prvega odstavka tega člena so zahtevni objekti tudi objekti, katerih del ali celota je po CC-SI uvrščena v naslednje skupine in izpolnjuje s to uredbo določena merila:

1. iz skupine 21110 – Avtoceste, hitre ceste, glavne ceste in regionalne ceste – ne glede na obseg;
2. iz skupine 212 – Železnice – če so namenjeni javnemu prometu, brez naprav za razsvetljavo, signalizacijo, varnost in elektrifikacijo železniških prog, tehničnih naprav in objektov na progi ter opreme proge;
3. iz skupine 213 – Letališke steze, ploščadi in radio-navigacijski objekti – če so namenjeni javnemu prometu;
4. iz skupine 21410 – Mostovi in viadukti – če je vsaj ena svetla razdalja med zaporednima opornikoma večja od 8 m;
5. iz skupine 21420 – Predori in podhodi – če so namenjeni javnemu prometu;
6. iz skupine 215 – Pristanišča, plovne poti, pregrade in jezovi ter drugi vodni objekti – če so namenjeni javnemu prometu;
7. iz skupine 21520 – Pregrade in jezovi – višji od 10 m, če je krona daljša od 250 metrov pri zemeljski pregradi, ali daljša od 50 m pri betonski pregradi, ali daljša od 300 m pri jezovnem objektu;
8. iz skupine 22110 – Naftovodi in prenosni plinovodi – s premerom 150 mm ali več;
9. iz skupine 2212 – Prenosni vodovodi in pripadajoči objekti – če so namenjeni oskrbovanju 100 000 ali več prebivalcev;
10. iz skupine 22140 – Prenosni elektroenergetski vodi – z napetostjo 110 kV ali več;
11. iz skupine 22210 – Distribucijski plinovodi – s premerom 150 mm ali več;
12. iz skupine 22222 – Distribucijski cevovodi za toplo vodo, paro in stisnjeni zrak s premerom 250 mm ali več;
13. iz skupine 22231 – Cevovodi za odpadno vodo – s premerom 1 m ali več;
14. iz skupine 22232 – Čistilne naprave – z zmogljivostjo 100 000 populacijskih enot ali več;
15. iz skupine 230 – Kompleksni industrijski objekti – ne glede na velikost, razen elektrarn z električno močjo na pragu manj od 5 MW;
16. iz skupine 2412 – Drugi gradbeni inženirski objekti za šport, rekreacijo in prosti čas – med zahtevne objekte sodijo le: športna pristanišča in marine, zabaviščni parki, smučišča in žičniške naprave, vzletišča za javni promet;
17. iz skupine 24202 – Objekti za varstvo pred škodljivim delovanjem voda na ogroženih območjih – višji od 10 m, če je krona pri zemeljski pregradi daljša od 250 metrov, ali daljša od 50 m pri betonski pregradi, ali daljša od 300 m pri jezovnem objektu;
18. iz skupine 24203 – Odlagališča odpadkov – če zmogljivost presega 500 ton.

Manj zahtevni objekt je vsak objekt, ki ni uvrščen med zahtevne, nezahtevne ali enostavne objekte.

(1) Nezahtevni in enostavni objekti ne smejo imeti samostojnih priključkov na objekte gospodarske javne infrastrukture, pač pa so lahko priključeni le na obstoječe priključke.

(2) Poleg pogoja iz prejšnjega odstavka morajo biti glede načina gradnje izpolnjene še naslednje zahteve:

1. Pri objektih za lastne potrebe:

• objekti za lastne potrebe so lahko zgrajeni le na zemljiških parcelah, ki pripadajo stavbi, h kateri se gradijo, in sicer najdlje za čas njenega obstoja;
• pri izračunu faktorja pozidanosti se seštejejo površine vseh objektov za lastne potrebe in prištejejo površini stavbe, h kateri so bili zgrajeni, če pa je stavb več, se seštejejo površine vseh stavb na zemljiški parceli;
• na zemljiških parcelah večstanovanjske stavbe se lahko za vsako stanovanje v njej zgradi največ po en objekt za lastne potrebe iste vrste in skupaj največ toliko objektov, da je dosežena meja faktorja pozidanosti.

2. Pri ograjah:

• če z izvedbenim prostorskim aktom ni posebej predpisan odmik ograje od meje sosednjih zemljišč, je lahko ograja postavljena največ do meje zemljiške parcele, na kateri se gradi, vendar tako, da se z gradnjo ne posega na sosednje zemljišče;
• ograja, ki je medsosedska in označuje potek meje, se lahko gradi na meji, vendar le, če se lastniki zemljišč, ki jih razmejuje, o tem pisno sporazumejo;
• ob javni cesti zgornji rob ograje oziroma lega ne sme posegati v polje preglednosti, pred gradnjo takšne ograje pa je treba pridobiti soglasje upravljavca javne ceste.

3. Pri pomožnih infrastrukturnih objektih:

• pomožne infrastrukturne objekte lahko gradi le pristojni izvajalec gospodarske javne službe oziroma pri telekomunikacijskem objektu pooblaščeni operater, pri pomožnem objektu na mejnem prehodu oziroma v vojašnicah pa pooblaščeni izvajalec;
• če objekta ne gradi oseba iz prejšnje alinee, je gradnja dovoljena le na podlagi soglasja teh služb in pod njihovim nadzorom.

4. Pri začasnih objektih, namenjenih sezonski turistični ponudbi ali prireditvam:

• objekti, namenjeni sezonski turistični ponudbi, se lahko gradijo samo na površinah, ki so s prostorskimi akti določene za ta namen, ali na površinah v lasti države, pokrajin ali občin, na katerih takšno gradnjo dovoli upravljavec teh nepremičnin.

5. Pri začasnih objektih, namenjenih skladiščenju:

• začasni objekti, namenjeni skladiščenju, so lahko zgrajeni le na zemljiških parcelah, ki pripadajo stavbi, h kateri se gradijo, in sicer najdlje za čas njenega obstoja.

6. Pri vadbenih objektih, namenjenih športu in rekreaciji na prostem:

• so dovoljeni le takšni načini gradnje, ki ne spreminjajo vodne, gozdne ali krajinske in reliefne značilnosti območja;
• če je za njihovo uporabo treba izvesti še kakšno drugo gradnjo oziroma zgraditi objekt, za katerega je potrebno gradbeno dovoljenje, samostojna gradnja ni dovoljena, temveč jih je treba vključiti v projekte za gradbeno dovoljenje za objekt, za katerega je treba pridobiti gradbeno dovoljenje.

7. Pri vadbenih objektih, namenjenih obrambi ter zaščiti in reševanju:

• so dovoljeni le takšni načini gradnje, ki ne spreminjajo vodne, gozdne ali krajinske in reliefne značilnosti območja;
• če je za njihovo uporabo treba izvesti še kakšno drugo gradnjo oziroma zgraditi objekt, za katerega je potrebno gradbeno dovoljenje, samostojna gradnja ni dovoljena, temveč jih je treba vključiti v projekte za gradbeno dovoljenje za objekt, za katerega je treba pridobiti gradbeno dovoljenje.

8. Pri urbani opremi:

• so dovoljeni le takšni načini gradnje, ki zagotavljajo nemoteno uporabo javne površine v njeni splošni rabi.

Če leži zemljišče, na katerem naj bi bil zgrajen nezahtevni ali enostavni objekt, na območju varovalnega pasu oziroma varovanem območju, mora investitor vložiti zahtevo za izdajo soglasja pri pristojnem organu oziroma službi in tej zahtevi priložiti skico, iz katere so razvidni:

• lega objekta,
• odmik od parcelnih mej,
• tloris in prerez objekta,
• tlorisna površina, etažnost in višina objekta,
• namen rabe objekta.

Če leži zemljišče, na katerem naj bi bil zgrajen nezahtevni ali enostavni objekt, na območju, ki je s posebnimi predpisi opredeljeno kot varovalni pas objekta gospodarske javne infrastrukture, ali na območju, ki je s posebnimi predpisi opredeljeno kot varovano, mora investitor pred začetkom gradnje takšnega objekta pridobiti pisno soglasje pristojnega organa oziroma službe.

Preveritev, ali je velikost nezahtevnega ali enostavnega objekta v skladu z določbami te uredbe, se opravi tako, da se tlorisna površina tega objekta izračuna kot zazidana površina, njegova prostornina pa kot bruto prostornina, skladno z veljavnim slovenskim standardom, ki ureja izračunavanje površin in prostornin, nato pa se tako izračunana površina, prostornina oziroma višina objekta primerja s površino, prostornino oziroma višino, ki je s to uredbo predpisana za določeno vrsto objekta.

Preveritev, ali so izpolnjene zahteve glede odmika od sosednjih zemljišč, se opravi tako, da se kot odmik šteje najkrajša razdalja med točko objekta, ki se najbolj približa parcelni meji, in parcelno mejo.