Zakon določa obrt kot način opravljanja dejavnosti, pogoje za opravljanje obrtne dejavnosti, obrti podobne dejavnosti, dejavnost domače in umetne obrti, organiziranje obrtnega zborničnega sistema in osnove izobraževanja kadrov za potrebe opravljanja dejavnosti po tem zakonu.

(1) Obrtna dejavnost je pridobitna dejavnost, ki se opravlja v skladu s 5. členom tega zakona in je določena v listi A.
(2) Listo A obrtnih dejavnosti določi Vlada Republike Slovenije z uredbo.

(1) Obrti podobna dejavnost je pridobitna dejavnost, ki se opravlja v skladu s 5. členom tega zakona na način, ki je obrti podoben in je določena v listi B.
(2) Listo B obrti podobnih dejavnosti določi Vlada Republike Slovenije z uredbo.

(1) Dejavnost domače in umetne obrti po tem zakonu je dejavnost, za katero je značilen enostaven način dela s pretežnim ročnim delom in umetniško in oblikovalsko ustvarjanje.
(2) Za dejavnosti domače in umetne obrti veljajo posebni pogoji iz tega zakona.

(1) Obrtna dejavnost in obrti podobna je tista, za katero veljajo naslednje značilnosti:
- da gre za proizvodno ali storitveno dejavnost na podlagi individualnih naročil, da se opravlja proizvodnja le v majhnih serijah ter da serijska proizvodnja ne obsega pretežnega dela dejavnosti,
- da se uporabljajo stroji, orodja in tehnične naprave, ki so primerne za opravljanje dejavnosti po predhodni alinei in da nimajo značilnosti tekočih trakov ali avtomatiziranega delovnega procesa.
(2) Pri določenih storitvenih dejavnostih se lahko osebam, katerim se opravi storitev zaradi zaokrožitve oziroma dopolnitve celovitosti dejavnosti, opravi prodaja na drobno določenega blaga, ki ga obrtnik uporablja pri opravljanju teh storitev. Opravljanje prodaje teh izdelkov mora biti vpisano v obrtno dovoljenje.
(3) Storitvene dejavnosti iz prejšnjega odstavka določi Vlada Republike Slovenije z uredbama iz 2. in 3. člena tega zakona.
(4) Ne glede na prvi odstavek tega člena se gostinska dejavnost opravlja kot obrti podobna dejavnost le, če jo opravlja gostinec kot samostojni podjetnik posameznik v gostinskem obratu penzion, restavracija, gostilna, slaščičarna, kavarna in okrepčevalnica.
(5) Ne glede na prvi odstavek tega člena se opravljanje prevozniške dejavnosti v cestnem prometu šteje kot obrti podobna dejavnost le, če jo opravlja prevoznik kot fizična oseba na podlagi pridobljene licence kot samostojni podjetnik posameznik.

(1) Pravica do opravljanja obrtne dejavnosti, obrti podobne dejavnosti ter dejavnosti domače in umetne obrti se pridobi na podlagi obrtnega dovoljenja in vpisa v obrtni register.
(2) Obrtno dovoljenje je dokazilo o izpolnjevanju pogojev za opravljanje dejavnosti.

(1) Obrtno dovoljenje lahko pridobi samostojni podjetnik posameznik ali gospodarska družba, če izpolnjuje pogoje, ki jih določa ta zakon.
(2) Obrtnega dovoljenja ni dovoljeno prenesti na drugo pravno ali fizično osebo.

(1) Tuja fizična in pravna oseba lahko opravljata dejavnost po tem zakonu le ob upoštevanju vzajemnosti in na podlagi soglasja ministrstva, pristojnega za obrt.
(2) Ministrstvo, pristojno za obrt, izda soglasje za opravljanje dejavnosti tuji fizični in pravni osebi, če fizična in zastopnik pravne osebe predloži dovoljenje za bivanje v Republiki Sloveniji in potrdilo o opravljenem preizkusu znanja slovenskega
jezika.

(1) Pogoji za pridobitev obrtnega dovoljenja za opravljanje obrtne dejavnosti so:
- mojstrski naziv,
- dokazilo o izpolnjevanju predpisanih minimalnih pogojih za opravljanje dejavnosti.
(2) Pogoji za pridobitev obrtnega dovoljenja za opravljanje obrti podobne dejavnosti so:
- dokončana ustrezna poklicna šola oziroma opravljen preizkus strokovne usposobljenosti za opravljanje dejavnosti ali strokovna izobrazba V., VI. ali VII. stopnje, ki daje ustrezna strokovna oziroma praktična znanja za obrt,
- dokazilo o izpolnjevanju predpisanih minimalnih pogojih za opravljanje dejavnosti.
(3) Minimalni pogoji za opravljanje dejavnosti iz prvega in drugega odstavka tega člena so:
- minimalni tehnični in drugi pogoji, ki se nanašajo na poslovni prostor, funkcionalno zemljišče in druge zunanje površine, opremo in naprave,
- minimalni sanitarno-zdravstveni pogoji, ki se nanašajo na poslovni prostor, funkcionalno zemljišče in druge zunanje površine, opremo, naprave in osebe, ki neposredno delajo v obratovalnici,
- minimalni pogoji glede zunanjih površin (funkcionalno zemljišče in druge zunanje površine).

(1) Oseba, ki izpolnjuje pogoj iz prve alinee prvega odstavka oziroma prve alinee drugega odstavka 9. člena, je nosilec obrtne dejavnosti.
(2) Obrtno dovoljenje lahko pridobi tudi:
- samostojni podjetnik posameznik, če zaposluje vsaj eno osebo, ki izpolnjuje pogoj iz prvega odstavka tega člena,
- družba z omejeno odgovornostjo in družba z neomejeno odgovornostjo, če zaposluje vsaj eno osebo, ki izpolnjuje pogoj iz prvega odstavka tega člena ali, če ta pogoj izpolnjuje vsaj eden od družbenikov,
- komanditna družba, že zaposluje vsaj eno osebo, ki izpolnjuje pogoj iz prvega odstavka ali, že ta pogoj izpolnjuje vsaj eden od komplementarjev,
- delniška družba, če vsaj eden izmed članov poslovodstva ali pri njej zaposlena oseba ta pogoj izpolnjuje.

(1) Če nosilec obrtne dejavnosti začasno ali trajno zapusti fizično ali pravno osebo, ga je ta dolžna nadomestiti v roku šestih mesecev.
(2) V času odsotnosti nosilca obrtne dejavnosti mora fizična ali pravna oseba prenehati z opravljanjem obrtne dejavnosti.
(3) Če fizična ali pravna oseba v roku, določenem v prvem odstavku tega člena, ne nadomesti nosilca obrtne dejavnosti, ji Obrtna zbornica Slovenije odvzame obrtno dovoljenje in jo izbriše iz obrtnega registra.
(4) Ne glede na tretji odstavek tega člena Obrtna zbornica Slovenije dovoli fizični ali pravni osebi začasno prekinitev dejavnosti za čas enega leta, če je nosilec obrtne dejavnosti odsoten iz utemeljenega razloga (vojaška dolžnost, bolezen) več kot šest mesecev.

(1) Postopek in način opravljanja preizkusa strokovne usposobljenosti iz drugega odstavka 9. člena predpiše Obrtna zbornica Slovenije s posebnim pravilnikom, h kateremu morata dati soglasje ministrstvo, pristojno za šolstvo in šport in Svet za poklicno izobraževanje.
(2) Preizkus strokovne usposobljenosti obsega teoretičen in praktičen del.
(3) Preizkus strokovne usposobljenosti se opravi pred posebno strokovno komisijo, ki jo za posamezno dejavnost ali posamezne skupine dejavnosti imenuje Obrtna zbornica Slovenije.

(1) Izumitelj ima na podlagi podeljenih patentov pravico do opravljanja obrtne dejavnosti tudi brez pridobitve mojstrskega naziva, prav tako ima na podlagi tega pravico do opravljanja obrti podobne dejavnosti, če se patenti nanašajo na vrstodejavnosti, ki jo namerava opravljati.
(2) Enako pravico ima tudi nosilec vzorca ali modela.

(1) Obrtno dovoljenje izda Obrtna zbornica Slovenije, če prosilec izpolnjuje predpisane pogoje, najpozneje v 15 dneh, ko je izročil obrtni zbornici pravilno sestavljeno vlogo za izdajo obrtnega dovoljenja.
(2) V obrtno dovoljenje se vpiše obrtna dejavnost, nosilec obrtne dejavnosti ter podatki, ki so določeni s tem zakonom in s pravilnikom o postopku izdaje obrtnega dovoljenja in obrtnem registru, ki ga izda minister, pristojen za obrt v soglasju z Obrtno zbornico Slovenije.
(3) Na podlagi izdanega obrtnega dovoljenja Obrtna zbornica Slovenije po uradni dolžnosti vpiše subjekt v obrtni register.
(4) Zoper odločbo o izdaji obrtnega dovoljenja je dovoljena pritožba. O pritožbi odloča ministrstvo, pristojno za obrt. V primerih, ko gre za opravljanje dejavnosti s področja trgovine, gostinstva in prevozniške dejavnosti, odloča o pritožbi ministrstvo, pristojno za trgovino, ministrstvo, pristojno za turizem in gostinstvo, oziroma ministrstvo, pristojno za promet in zveze.

(1) Mnenja o tem, ali je določen izdelek šteti za predmet domače in umetne obrti, daje Obrtna zbornica Slovenije na podlagi mnenja strokovne komisije, sestavljene iz etnografov, likovnih umetnikov in zgodovinarjev, ki pregleda in oceni posamični predmet.
(2) Strokovno komisijo iz prejšnjega odstavka imenuje Obrtna zbornica Slovenije. Komisija deluje pri Obrtni zbornici Slovenije.

Dejavnost domače in umetne obrti lahko opravlja fizična oseba samo na podlagi obrtnega dovoljenja, izdanega na podlagi mnenja iz 15. člena tega zakona.

(1) Obrtno dovoljenje preneha veljati:
- z odjavo iz obrtnega registra ali
- z odvzemom.
(2) Fizična ali pravna oseba se je dolžna v roku osem dni po prenehanju opravljanja dejavnosti odjaviti iz obrtnega registra in vrniti obrtno dovoljenje. O odjavi iz obrtnega registra izda Obrtna zbornica Slovenije ugotovitveno odločbo.
(3) Obrtna zbornica Slovenije odvzame obrtno dovoljenje in opravi izbris iz obrtnega registra, če ugotovi, da fizična ali pravna oseba ne izpolnjuje pogojev iz prvega in drugega odstavka 9. člena oziroma pogojev iz 10. člena tega zakona, ali da opravlja dejavnost v nasprotju z obrtnim dovoljenjem.
(4) Obrtna zbornica Slovenije lahko odvzame obrtno dovoljenje in opravi izbris iz obrtnega registra tudi v naslednjih primerih:
- če pristojno častno razsodišče ali Obrtna zbornica Slovenije ugotovita hujšo kršitev dobrih poslovnih običajev,
- če ugotovi nestrokovnost pri opravljanju dejavnosti.
(5) Zoper odločbo iz tretjega in četrtega odstavka tega člena je dovoljena pritožba. O pritožbi odloča ministrstvo, pristojno za obrt. V primerih, ko gre za opravljanje dejavnosti s področja trgovine, gostinstva in prevozniške dejavnosti, odloča o pritožbi ministrstvo, pristojno za trgovino, ministrstvo, pristojno za turizem in gostinstvo, oziroma ministrstvo, pristojno za promet in zveze.