(1) Ta zakon določa obvezna ravnanja naročnikov in ponudnikov pri oddaji javnih naročil za nabavo blaga, oddajo gradenj in naročanje storitev.
(2) Ta zakon določa tudi obvezna ravnanja naročnikov in ponudnikov na področju oddaje javnih naročil pri nabavi blaga, oddaji gradenj in naročanju storitev na vodnem, energetskem, transportnem in telekomunikacijskem področju.
(3) Ta zakon določa način vodenja statističnih podatkov o oddaji javnih naročil.
(4) Ta zakon določa ustanovitev in pristojnosti Urada za javna naročila.

Ta zakon se ne uporablja za naročila:
1. ki so dodeljena organizaciji, ki je sama naročnik po tem zakonu, in je ustanovljena s posebnim predpisom za opravljanje storitve, ki je predmet javnega naročila ter ima izključno pravico opravljati take storitve,
2. za katera veljajo drugačna pravila naročanja in so dodeljena:
a) po mednarodnem sporazumu, ki opredeljuje dobavo blaga, oddajo gradenj ali storitev ali javne natečaje za načrte, ki so namenjeni skupnemu izvajanju ali izkoriščanju projekta držav ali organizacij, ki so sklenile tak sporazum. O sklenitvi takega sporazuma je treba obvestiti Evropsko komisijo,
b) družbam v Sloveniji ali v tretjih državah, skladno s sporazumom o stacioniranju enot,
c) v skladu s posebnim postopkom mednarodne organizacije,
3. za zagotovitev osnovnih pogojev za življenje ob naravni ali drugi nesreči, skladno s predpisi o varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami,
4. če gre za nakup oborožitve, vojaške opreme in specialne operativne tehnike ali drugo naročilo zaupne narave, določeno s predpisi vlade. Naročnik, ki izvaja tako naročilo, mora najmanj enkrat letno poročati vladi o teh nabavah.

(1) Za namene tega zakona je:
1. “naročnik“
a) neposredni uporabnik proračuna,
b) posredni uporabnik proračuna,
c) druge pravne osebe, ki jih ustanovi neposredni ali posredni uporabnik proračuna, s posebnim namenom zadovoljevanja potreb v splošnem interesu in v katere lahko neposredni ali posredni uporabnik proračuna imenuje najmanj polovico članov uprave ali nadzornega odbora,
č) javno podjetje in njegove povezane družbe, v katerih ima neposredni ali posredni uporabnik proračuna ali drug naročnik po tem zakonu večinski delež osnovnega kapitala ali nadzoruje večino glasov, povezanih z delnicami ali deleži, ki jih je izdalo podjetje ali lahko imenujejo več kot polovico članov uprave ali nadzornega sveta podjetja,
d) povezana družba, ki je samostojna pravna oseba in je bodisi upravljalsko ali kako drugače povezana z osebami, navedenimi v podtočkah a), b), c) in č) tako, da zaradi navedenih povezav skupno oblikujejo poslovno politiko in delujejo usklajeno z namenom doseganja skupnih poslovnih ciljev oziroma tako, da ima ena oseba možnost usmerjati drugo ali bistveno vplivati nanjo pri odločanju, financiranju in poslovanju oziroma tako, da poslovanje ene osebe oziroma njeni rezultati poslovanja lahko bistveno vplivajo na poslovanje oziroma rezultate poslovanja druge osebe;
2. “javno naročilo“ – celotni skupek dejanj, ki jih opravi naročnik s ciljem nabave blaga, oddaje storitev ali gradenj po tem zakonu;
3. “pogodba o oddaji javnega naročila“ – v skladu z izvedenim postopkom po tem zakonu v pisni obliki sklenjena odplačna pogodba med naročnikom in dobaviteljem, izvajalcem gradenj ali izvajalcem storitev, katere predmet je nabava blaga, izvedba gradnje ali storitve;
4. “ponudnik“ – dobavitelj ali izvajalec, ki predloži ponudbo in je lahko pravna ali fizična oseba;
5. “kandidat“ – oseba, katero naročnik po ugotovljeni sposobnosti povabi k oddaji ponudbe;
6. “odprti postopek“ tisti postopek, pri katerem lahko vsi, ki imajo interes, predložijo svoje ponudbe;
7. “omejeni postopek“ tisti postopek, v katerem lahko ponudbe predložijo le tisti, ki jih naročnik povabi k oddaji ponudbe po predhodno priznani sposobnosti (kandidati);
8. “postopek s pogajanji“ tisti postopek, pri katerih se naročnik pogaja z dobavitelji ali izvajalci o svoji izbiri in pogodbenih določilih;
9. “natečaj“ – oblika postopka, ki se uporabi v primeru naročila storitev za pridobitev načrta planiranja prostora, urbanističnih načrtov, načrtov na področju arhitekture, inženiringa ali informatike, pri tem pa načrt izbira v naprej določena žirija, ne glede na dodelitev nagrade za izbrani načrt;
10. “neobičajno nizka cena“ – cena iz ponudbe, ki je tako nizka, da pri naročniku vzbuja dvom o možnosti izvedbe javnega naročila;
11. “merilo“ – element za vrednotenje, primerjanje ali presojanje ponudb;
12. “pogoj“ – element, ki mora biti v ponudbi v celoti izpolnjen na način, kot je predviden v razpisni dokumentaciji in je izključne narave;
13. “kvalifikacijska zahteva“ – zahteva iz razpisne dokumentacije, ki je pomembna za izvedbo razpisanega javnega naročila in mora biti v ponudbi v celoti izpolnjena ter je pogoj za priznanje usposobljenosti ponudnika;
14. “kvalifikacijski postopek“ – način izvedbe prve faze omejenega postopka, ki se uporablja za oddajo javnih naročil na vodnem, energetskem, telekomunikacijskem in transportnem področju;
15. “prošnja za sodelovanje“ – vloga, ki jo lahko naslovi na naročnika vsaka zainteresirana oseba v kvalifikacijskem postopku;
16. “ažuriranje meril in pogojev“ – uskladitev meril in pogojev, ki jih občasno opravi naročnik glede na tržne razmere, razvoj in druge okoliščine. Naročnik lahko ažurira merila in pogoje le v kvalifikacijskem postopku;
17. “pravočasna ponudba“ – ponudba, ki je predložena naročniku do izteka roka, določenega v razpisni dokumentaciji;
18. “pravilna ponudba“ tista ponudba, ki je pravočasna in za katero se po odpiranju ponudb, na podlagi pregleda in ocenjevanja ugotovi, da v celoti izpolnjuje vse zahteve iz razpisne dokumentacije;
19. “primerna ponudba“ tista ponudba, ki je pravočasna in za katero se po odpiranju ponudb, na podlagi pregleda in ocenjevanja ugotovi, da ustreza v celoti tehničnim specifikacijam;
20. “sprejemljiva ponudba“ tista ponudba, ki je pravočasna in za katero se po odpiranju ponudb, na podlagi pregleda in ocenjevanja ugotovi, da ustreza v celoti merilom, pogojem in morebitnim kvalifikacijskim zahtevam;
21. “popust na ponudbeno ceno“ – način oblikovanja ponudbene cene, ki ga lahko ponudnik ponudi le, ko se naročilo oddaja po sklopih in ga naročnik ne sme šteti za element dodatnih ugodnosti;
22. “posebna pravica črpanja“ – obračunska enota pri Mednarodnem denarnem skladu. Uporablja se za finančne transakcije v okviru Mednarodnega monetarnega sklada ter kot merilo vrednosti. Sestavljena je iz košarice valut na podlagi gibanja menjalniških tečajev (EUR, JPY, GBP in USD). Vrednost SDR se izračunava mesečno.
(2) Vlada na predlog ministra, pristojnega za finance, določi seznam naročnikov, ki so dolžni oddajati naročila po tem zakonu. Seznam se revidira najmanj enkrat letno. V primeru dvoma odloči vlada o tem, kdo je dolžan ravnati po tem zakonu.

Naročnik mora z izvedbo javnega naročila in izborom ponudbe zagotoviti, da je poraba sredstev za naročnika najbolj gospodarna glede na namen javnega naročila in na predmet javnega naročila.

(1) Naročnik ne sme omejevati konkurence med ponudniki, zlasti ne sme omejevati možnih ponudnikov z neupravičeno uporabo omejitvenega postopka ali z uporabo diskriminatornih meril in mora pri tem ravnati skladno s predpisi o varstvu konkurence.
(2) Pripravljalec razpisne dokumentacije ali njenih delov ne sme nastopati kot ponudnik ali kot podizvajalec in ne sme sodelovati s ponudnikom pri pripravi ponudbe.
(3) Naročnik ne sme zahtevati od ponudnika, da pri izvedbi naročila zaposli določene podizvajalce, ali da izvede kakšen drug posel, kot na primer izvoz določenega blaga ali storitev, če s posebnim zakonom ali mednarodnim sporazumom ni določeno drugače. V tem primeru mora naročnik že v razpisni dokumentaciji navesti, da bo moral ponudnik zaposliti določeno število domačih podizvajalcev ali vključiti v izvedbo določeno vrednost ali količino blaga in storitev slovenskega porekla.

(1) Sredstva se lahko porabijo le v okviru pogodbe in predmeta pogodbe, sklenjene na podlagi izvedenega postopka javnega naročila.
(2) Postopki naročanja po tem zakonu so javni, kar se zagotavlja skozi objave javnih naročil v uradnih glasilih. Vsakdo, ki ima ali je imel interes za dodelitev naročila, ima pravico pridobiti podatke o izvedenem postopku oddaje javnega naročila, v skladu s tem zakonom.

(1) Naročnik mora zagotoviti, da med ponudniki v vseh elementih in fazah postopka oddaje javnega naročila ni razlikovanja.
(2) Naročnik mora zagotoviti, da ne ustvarja okoliščin, ki pomenijo krajevno, predmetno ali osebno diskriminacijo ponudnikov ali diskriminacijo, ki izvira iz klasifikacije dejavnosti, ki jo opravlja ponudnik.
(3) Ugotavljanje izvora blaga ali storitev je dopustno v primerih in za tisti namen, ko tako določa posebni predpis.
(4) Naročnik ne sme izločiti ponudbe samo zato, ker ima ponudnik sedež v državi, ki z Republiko Slovenijo nima sklenjenega sporazuma o enakopravni obravnavi domačih in tujih ponudnikov.
(5) Če Republika Slovenija nima sklenjenega sporazuma iz prejšnjega odstavka tega člena, sme naročnik v primeru naročanja na vodnem, energetskem, transportnem in telekomunikacijskem področju dodeliti javno naročilo domačemu ponudniku skladno z določili tega zakona.

(1) Naročnik mora varovati kot zaupne vse podatke o ponudnikih, vsebovane v ponudbeni dokumentaciji in ki jih kot zaupne določa predpis o gospodarskih družbah ali drug predpis.
(2) Naročnik sme odkloniti dajanje takšnih obvestil, ki bi pomenila kršitev zaupnosti podatkov, dobljenih v ponudbah.
(3) Naročnik mora imena ponudnikov in predložene ponudbe varovati kot poslovno skrivnost do roka, določenega za odpiranje ponudb.

(1) Pri posredovanju tehničnih specifikacij ponudnikom in kandidatom za izbiro dobaviteljev blaga in izvajalcev gradenj in storitev in v zvezi z oddajo naročil lahko naročnik zahteva varovanje zaupnih podatkov, ki jim jih daje na razpolago.
(2) Vsi, ki so prejeli podatke, ki so določeni s posebnimi predpisi kot zaupni, ne glede na stopnjo zaupnosti, morajo upoštevati zaupno naravo prejetih podatkov.

(1) Naročnik mora evidentirati vse faze postopka oddaje javnega naročila: izbor ponudbe, sklenitev pogodbe, izvajanje pogodbe, način oddaje dodatnih del, prevzem blaga, gradnje ali storitve, izvajanje izvajalčevih obveznosti v garancijski dobi, pogarancijsko vzdrževanje in podobno.
(2) Naročnik mora hraniti dokumentacijo o postopku oddaje javnega naročila.
(3) Naročnik mora voditi in hraniti evidenco o pogajanjih v postopkih, kjer je oddal javno naročilo s pogajanji.

Naročnik mora hraniti dokumentacijo skladno s predpisi, ki urejajo področje dokumentarnega gradiva in arhiva. Naročnik pa mora hraniti dokumentacijo najmanj toliko časa, kolikor trajajo pogodbeni roki izvajanja posameznega javnega naročila.

(1) Naročnik mora pripraviti razpisno dokumentacijo in voditi postopek v slovenskem jeziku. Ponudnik mora predložiti ponudbo v slovenskem jeziku.
(2) Naročnik sme poleg razpisne dokumentacije v slovenskem jeziku dovoliti uporabo tujih jezikov. V tem primeru pripravi razpisno dokumentacijo ali dele razpisne dokumentacije tudi v tujem jeziku. Naročnik lahko določi v razpisni dokumentaciji, da smejo ponudniki predložiti svoje ponudbe delno ali v celoti tudi v tujem jeziku, zlasti v delu, ki se nanaša na tehnične značilnosti, kakovost in tehnično dokumentacijo. Če naročnik dovoli, da ponudnik predloži del ponudbene dokumentacije v tujem jeziku, mora naročnik navesti, kateri del ponudbe je lahko v tujem jeziku.
(3) Če naročnik ob pregledovanju in ocenjevanju ponudb meni, da je treba del ponudbe, ki ni predložen v slovenskem jeziku, prevesti v slovenski jezik, lahko to zahteva in ponudniku določi ustrezni rok.
(4) Naročnik mora navesti tisti tuji jezik, v katerem lahko ponudnik predloži ponudbo.
(5) Za presojo spornih vprašanj se vedno uporablja razpisna dokumentacija v slovenskem jeziku ali ponudba v slovenskem jeziku.

(1) Vrednost predmeta javnega naročila v razpisni dokumentaciji in ponudbi mora biti navedena v slovenskih tolarjih.
(2) Naročnik lahko določi, da ponudniki v svoji ponudbi navedejo tudi vrednost v drugih valutah. Pri tem mora naročnik navesti, da se za preračun v slovenske tolarje uporabi srednji tečaj Banke Slovenije, veljaven na dan odpiranja ponudb.
(3) V primeru, da smejo ponudniki predložiti ponudbo tudi v drugi valuti, mora naročnik v razpisni dokumentaciji navesti, v katerih valutah je možno predložiti ponudbo.

(1) Naročnik mora zavrniti ponudbo, če ponudnik, ki jo je predložil, da ali je pripravljen dati sedanjemu ali bivšemu delavcu naročnika darilo v obliki gotovine ali v kakršnikoli brezgotovinski obliki, ponudbo za zaposlitev ali kakršnokoli drugo stvar ali uslugo, katere vrednost je mogoče izraziti v denarju, kot poskus vplivanja na dejanje ali odločitev ali na nadaljnji postopek javnega naročila.
(2) Zavrnitev ponudbe in razloge zanjo mora naročnik v pisni obliki posredovati ponudniku in Uradu za javna naročila in evidentirati v dokumentaciji o javnem naročilu.

(1) Naročnik sme pričeti s postopkom oddaje javnega naročila, če je javno naročilo predvideno v načrtu nabav in so v proračunu Republike Slovenije, proračunu lokalne skupnosti ali finančnem načrtu predvidena sredstva. Sredstva za posamezno javno naročilo ne smejo presegati zneska, določenega s predpisom, ki ureja izvrševanje proračuna in javno financiranje. Če traja izvajanje javnega naročila več let, morajo biti obveznosti, ki bodo terjale plačilo v naslednjih letih, dogovorjene v višini, ki jih določa predpis o izvrševanju proračuna za posamezno leto.
(2) Če je javno naročilo investicijskega značaja, mora naročnik pripraviti investicijski program po enotni metodologiji za izdelavo programov investicijskega značaja in v skladu z načrtom razvojnih programov. Program mora potrditi predstojnik naročnika s pisnim sklepom.

Če še ni sprejet proračun Republike Slovenije, proračun lokalne skupnosti ali sprejet finančni načrt drugega naročnika, zavezanega po tem zakonu, sme naročnik pričeti postopek, vendar le do višine sredstev, določenih skladno s predpisom o začasnem financiranju.

(1) Postopki za oddajo javnih naročil so:
1. odprti postopek,
2. omejeni postopek,
3. postopek s pogajanji.
(2) Naročnik za oddajo javnega naročila izbere praviloma odprti postopek.

Odprti postopek oddaje javnega naročila je postopek, pri katerem lahko vsi, ki imajo interes pridobiti javno naročilo, predložijo svoje ponudbe, pripravljene skladno z vnaprej določenimi zahtevami naročnika, določenimi v razpisni dokumentaciji.

(1) Omejeni postopek oddaje javnega naročila je postopek, v katerem naročnik v prvi fazi prizna sposobnost ponudnikom na podlagi vnaprej določenih pogojev in v drugi fazi povabi k oddaji ponudb vse kandidate, ki jim je priznal sposobnost.
(2) Omejeni postopek lahko naročnik uporabi samo v primeru, ko je predmet javnega naročila tako blago, storitev ali gradnja, ki jo glede na tehnično, kadrovsko in finančno sposobnost lahko izvede le manjše število ponudnikov. Pred objavo naročila za prvo fazo omejenega postopka lahko naročnik zahteva predhodno mnenje Urada za javna naročila. Urad mora izdati mnenje v sedmih dneh po prejemu vloge. V primeru, da Urad ne izda mnenja v sedmih dneh, naročnik lahko nadaljuje s postopkom oddaje.
(3) Prvo fazo omejenega postopka lahko uporabi naročnik tudi v primeru, če so predmet javnega naročila stalne nabave blaga, storitev ali gradenj, ki jih naročnik po obsegu in časovno ne more vnaprej določiti in jih je mogoče takoj kupiti ali opraviti ter se ne proizvajajo po posebnih zahtevah naročnika, oziroma za katere je vzpostavljen trg. Naročnik mora v prvi fazi razpisno dokumentacijo oblikovati tako, da je v drugi fazi za izbiro ponudbe edino merilo najnižja cena.

(1) Naročnik sme oddati naročilo po postopku s pogajanji brez predhodne objave:
1. če naročnik v odprtem ali omejenem postopku ne pridobi nobene ponudbe ali so ponudbe neprimerne in pod pogojem, da se prvotno določeni elementi razpisne dokumentacije bistveno ne spremenijo,
2. če lahko zaradi objektivnih razlogov ali iz razlogov, ki so povezani z varovanjem izključnih pravic, naročilo izpolni le določen dobavitelj, izvajalec del ali storitev,
3. kadar je nujno potrebno in v primeru nepredvidljivih dogodkov, ki jih naročnik ni mogel predvideti in ni mogoče spoštovati rokov, ki so predpisani za odprte in omejene postopke izbire izvajalca.
V primerih iz 2. in 3. točke mora naročnik predhodno pridobiti mnenje Urada za javna naročila. Urad mora izdati mnenje v sedmih dneh po prejemu vloge. V primeru, da Urad ne izda mnenja v sedmih dneh, naročnik lahko nadaljuje s postopkom oddaje javnega naročila.
(2) Naročnik sme oddati naročilo po postopku s pogajanji po predhodni objavi naročila za odprti ali omejeni postopek:
1. če v odprtem ali omejenem postopku dobi nepravilne ali nesprejemljive ponudbe, pri čemer pa se vsebina razpisne dokumentacije ne sme bistveno spremeniti. Naročnik mora objaviti obvestilo, da bo oddal naročilo po tem postopku, razen če je vključil v postopek s pogajanji vse ponudnike, katerih ponudbe so bile predložene v prejšnjem odprtem ali omejenem postopku in so bile ponudbe skladne z zahtevo za priznanje sposobnosti.
2. če v izjemnih primerih, ko narava naročila ali v naročilo vključenih tveganj ne dopušča naročniku, da bi predhodno v celoti določil ceno.
(3) Naročnik mora v pogajanjih zagotoviti, da pogodbena cena ni višja od primerljive cene na tržišču in skrbno preveriti kakovost predmeta, ki je predmet javnega naročila.

(1) Naročnik prične postopek oddaje javnega naročila s pisnim sklepom, ki mora vsebovati najmanj naslednje elemente:
1. zaporedno številko javnega naročila za tekoče leto,
2. predmet javnega naročila,
3. vrednost javnega naročila kot jo naročnik ocenjuje in pričakuje v ponudbah,
4. navedbo sklepa o potrditvi javnega naročila investicijskega značaja v skladu z enotno metodologijo, če je potrebno,
5. okvirni datum, v katerem morajo biti opravljene posamezne faze postopka oddaje naročila,
6. opredelitev postavke – konta za plačilo v proračunu države ali lokalne skupnosti ali finančnem načrtu.
(2) Sklep lahko vsebuje tudi druge elemente, če naročnik meni, da so potrebni za izvedbo javnega naročila.
(3) Naročnik je dolžan zagotoviti strokovno oceno ponudb. Naročnik lahko istočasno s sklepom o začetku postopka imenuje strokovno komisijo za ocenitev ponudb. Število in sestavo članov komisije naročnik določi glede na predmet javnega naročila in vrsto postopka oddaje javnega naročila.

(1) Naročnik sme pisno pooblastiti za izvedbo postopka oddaje javnega naročila drugo osebo javnega ali zasebnega prava, ki izvede postopek v imenu in za račun naročnika.
(2) Pri oddaji naročila na vodnem, energetskem, telekomunikacijskem ali transportnem področju sme naročnik uporabiti seznam usposobljenih ponudnikov drugega naročnika. To svojo odločitev o uporabi seznama drugega naročnika mora pisno obrazložiti.

(1) Naročnik mora pripraviti tako razpisno dokumentacijo, da bo ponudnik na njeni osnovi lahko pripravil pravilno ponudbo.
(2) Podatki v razpisni dokumentaciji morajo biti enaki podatkom navedenim v objavi javnega razpisa.
(3) Obvezna vsebina razpisne dokumentacije v odprtem postopku in drugi fazi omejenega postopka mora, upoštevaje predmet javnega naročila, vsebovati zlasti:
1. povabilo k oddaji ponudbe,
2. navodila ponudnikom za izdelavo ponudbe,
3. obrazec ponudbe,
4. obrazec za ugotavljanje usposobljenosti in navodila o načinu dokazovanja usposobljenosti ponudnika (le v primeru odprtega postopka),
5. obrazce izjave, da ponudnik sprejema pogoje razpisa,
6. vzorec pogodbe,
7. vrsto, tehnične značilnosti in kakovost, količino ter opise blaga, gradenj in storitev, čas izvršitve, lokacijo izvršitve oziroma dostave blaga, morebitne dodatne storitve ipd.,
8. tehnično dokumentacijo in načrte,
9. obrazec predračuna z navodilom o izpolnitvi,
10. navedbo vrste finančnega zavarovanja, s katerim ponudnik zavaruje izpolnitev svoje obveznosti v postopku oddaje javnega naročila, kot so različne oblike zastave vrednostnih papirjev ali drugih predmetov, hipoteke, menice, jamstva, ki jih izdajajo zasebne družbe ali druge pravne osebe z ustrezno finančno boniteto, bančne garancije, zavarovanja pri zavarovalnicah in podobno.
Razpisna dokumentacija lahko vsebuje tudi druge listine, ki so, glede na predmet naročila, potrebne pri izdelavi ponudbe.
(4) Razpisna dokumentacija v prvi fazi omejenega postopka mora vsebovati zlasti:
1. povabilo k oddaji ponudbe,
2. navodila ponudnikom za izdelavo ponudbe,
3. obrazec ponudbe,
4. obrazec za ugotavljanje usposobljenosti in navodila o načinu dokazovanja usposobljenosti ponudnika.
(5) Minister, pristojen za finance, natančneje predpiše obvezne sestavne dele razpisne dokumentacije. Z zakonom, ki ureja izvrševanje proračuna Republike Slovenije za posamezno leto, se določijo vrednosti, od katerih naprej mora naročnik zahtevati v postopkih oddaje javnih naročil bančno garancijo.

(1) Naročnik mora na dan objave javnega razpisa omogočiti zainteresiranim ponudnikom vpogled v razpisno dokumentacijo in jo na zahtevo predati vsakomur, ki to zahteva. Naročnik sme zaračunati samo stroške razmnoževanja in pošiljanja razpisne dokumentacije. Razpisno dokumentacijo na zahtevo izroči osebno, po pošti, telefaksu ali elektronski pošti, če je tak način dostave možen. Naročnik v odprtem postopku ne sme omejevati roka, do katerega lahko ponudniki zahtevajo razpisno dokumentacijo.
(2) Ponudniki morajo zahtevati od naročnika razpisno dokumentacijo čim prej po objavi razpisa. Naročnik mora poslati razpisno dokumentacijo najkasneje v dveh dneh od dneva, ko jo je ponudnik zahteval.
(3) Ponudnik ne more uveljavljati naknadnih podražitev iz naslova nepopolne ali neustrezne razpisne dokumentacije, za tiste dele izvedbe javnega naročila, ki v razpisni dokumentaciji niso bili ustrezno opredeljeni, pa bi jih glede na predmet javnega naročila in na celotno dokumentacijo ponudnik lahko predvidel.

(1) Če naročnik v roku, določenem za predložitev ponudb, spremeni ali dopolni razpisno dokumentacijo, jo mora nemudoma brezplačno posredovati tistim ponudnikom, ki so jo že prejeli.
(2) Po poteku roka za oddajo ponudb naročnik ne sme več spreminjati ali dopolnjevati razpisne dokumentacije. Če naročnik ugotovi, da na podlagi obstoječe razpisne dokumentacije ne more ali ne bo mogel oceniti prispelih ponudb, mora ponoviti javni razpis in povrniti ponudnikom na njihovo zahtevo stroške, za katere predložijo dokazila.
(3) Če kateri koli ponudnik zahteva v zvezi s pripravo ponudbe kakršno koli dodatno obvestilo ali pojasnilo, mora to zahtevati v pisni obliki najkasneje pet dni pred potekom roka za predložitev ponudb. Naročnik mu mora v najkrajšem času posredovati pisni odgovor, pri tem pa mora isto obvestilo istočasno posredovati tudi vsem ostalim ponudnikom, ki so prejeli razpisno dokumentacijo.
(4) Če je razpisna dokumentacija ali dopolnilni dokumenti preobširni, če se lahko pripravi ponudba le po ogledu kraja izvršitve javnega naročila in po pregledu dopolnilnih listin na kraju samem, ali če naročnik spremeni ali dopolni razpisno dokumentacijo šest dni ali manj pred rokom, določenim za predložitev ponudb, mora, glede na obseg in vsebino sprememb, ustrezno podaljšati rok za predložitev ponudb.
(5) O podaljšanju roka mora naročnik pisno obvestiti vse ponudnike, ki so že prejeli razpisno dokumentacijo in spremembo roka objaviti na način, kot je bil objavljen razpis.

(1) Naročnik, ob upoštevanju načela gospodarnosti, predmet javnega naročila oblikuje v smiselno zaključene celote (v nadaljnjem besedilu: sklope) tako, da jih je mogoče oddajati ločeno. Naročnik ne sme izbrati načina določitve vrednosti tako, da bi se zaradi nižje ocenjene vrednosti izognil javnemu razpisu.
(2) Ocenjena vrednost javnega naročila se določi brez davka na dodano vrednost.
(3) Tolarsko protivrednost zneskov, določenih v tem zakonu v EURO, določi 31. avgusta vsako drugo leto vlada s posebnim aktom, izdanim na podlagi tega zakona. Izračun teh vrednosti temelji na povprečnih dnevnih vrednostih v EURO in EURO, izraženih v posebnih pravicah črpanja.

(1) Osnova za izračun ocenjene vrednosti naročila se določi na naslednji način:
1. v primeru prodajne, najemne ali zakupne pogodbe ali pogodbe o leasingu za določeno obdobje 12 mesecev ali manj, se upošteva celotna vrednost pogodbe za ves čas njenega trajanja, če pa čas presega 12 mesecev, pa njena celotna vrednost vključuje vrednost za prvih 12 mesecev in vrednost za preostali čas do poteka pogodbe,
2. v primeru pogodbe iz prejšnje točke, sklenjene za nedoločen čas ali če obstaja dvom glede trajanja pogodbe, se upošteva njena mesečna vrednost, pomnožena z 48.
(2) Če je sklenjena pogodba za nedoločen čas ali je treba pogodbo obnoviti po določenem času, se ocenjena vrednost naročila določi na naslednji način:
1. na podlagi dejanske celotne vrednosti podobnih pogodb, sklenjenih v prejšnjem proračunskem letu ali zadnjih dvanajstih mesecih, pri čemer je treba prilagoditi pričakovane spremembe po količini ali vrednosti za dvanajst mesecev od prvotne pogodbe dalje,
2. na podlagi ocenjene celotne vrednosti v dvanajstih mesecih po prvi dobavi ali za čas trajanja pogodbe, kadar je trajanje daljše od dvanajstih mesecev.
(3) Če bi predlagani obseg istovrstnih nabav lahko pripeljal do naročil, ki bi bila lahko podeljena v ločenih delih (sklopih), je treba za osnovo vzeti ocenjeno vrednost celotne vsote naročila.

(1) Pri izračunu ocenjene vrednosti storitve mora naročnik upoštevati vrednost storitve in vse stroške storitve, ki jih ima ponudnik.
(2) Ne glede na prejšnji člen tega zakona mora naročnik pri izračunu ocenjene vrednosti naročila nekaterih posebnih storitev upoštevati naslednje zneske:
1. za zavarovalne storitve: višino premije,
2. za bančne in druge finančne storitve: honorarje, provizije in obresti in druge vrste plačil, ki bremenijo storitev,
3. za storitve, ki vključujejo arhitekturne storitve, industrijski dizajn, prostorsko planiranje in podobno: honorar ali provizijo.
(3) Če naročnik ne more določiti ocenjene vrednosti naročila zaradi daljšega trajanja pogodbe, naročnik določi vrednost pogodbe skladno s prvim odstavkom prejšnjega člena tega zakona.

(1) Poleg upoštevanja določb 27. člena tega zakona za določitev vrednosti naročila, je podlaga za izračun vrednosti naročila za gradnje skupna vrednost gradnje.
(2) Pri ocenjevanju vrednosti naročila za gradnje mora naročnik vključiti vrednost vsega blaga in storitev, ki so potrebni za izvedbo naročila.
(3) Naročnik ne sme prišteti k vrednosti naročila za gradnje vrednosti blaga ali storitev, ki niso potrebni za izvršitev naročila, z namenom da bi se izognil uporabi zakona za naročila tega blaga ali teh storitev.

(1) Če so blago, gradnje ali storitve predmet posameznih sklopov, od katerih je vsak sklop predmet posebne pogodbe, je treba pri ocenjevanju vrednosti naročila upoštevati vrednost vseh sklopov skupaj.
(2) Naročnik mora tudi posamezne sklope, katerih skupna vrednost je večja od vrednosti, določene v 83., 89., 101., 113. in 116. členu tega zakona, oddati skladno z določili tega zakona.
(3) Objava v Uradnem glasilu Evropskih skupnosti ni obvezna za oddajo sklopov, katerih ocenjena vrednost je manjša od 1,000.000 EURO za gradnje oziroma 80.000 EURO za storitve in pod pogojem, da skupna vrednost tako izvzetih sklopov ne presega 20% skupne vrednosti vseh sklopov.

(1) Tehnične specifikacije so obvezni sestavni del razpisne dokumentacije. Naročnik jih mora navesti v razpisni dokumentaciji, ki se nanaša na vsako posamezno javno naročilo.
(2) Tehnične specifikacije mora naročnik določiti s sklicevanjem na zakone, tehnične predpise in standarde, ki veljajo v Republiki Sloveniji ali s sklicevanjem na evropske standarde ali evropska tehnična soglasja ali skupne tehnične specifikacije, kadar v Republiki Sloveniji ne obstajajo slovenski tehnični predpisi in standardi.
(3) Obstoj tehničnih predpisov iz prejšnjega odstavka ugotavlja pristojno ministrstvo.

(1) Naročnik ne sme uporabiti ali navajati takšnih tehničnih specifikacij, ki omenjajo blago, storitev ali gradnjo določene izdelave, izvora ali določenega postopka izvedbe če bi s takim navajanjem dajal naročnik prednost določenim ponudnikom ali jih s takim navajanjem neupravičeno izločil.
(2) Naročnik v razpisni dokumentaciji ne sme zapisati določila, ki bi pomenilo prednost ali izključitev po prejšnjem odstavku, razen, če predmet pogodbe takšnih specifikacij ne opravičuje. Naročnik ne sme navajati posameznih blagovnih znamk, patentov, tipov ali posebnih izvorov ali izdelave.
(3) Če naročnik v razpisni dokumentaciji ne more opisati predmeta pogodbe tako, da bi bile specifikacije za ponudnike dovolj natančno razumljive, mora navedbam elementov, kot so blagovna znamka, patent, tip ali proizvajalec, obvezno dodati navedbo “ali podobno“.

Kadar naročnik, ki naroča storitev, zahteva potrdilo o izpolnjevanju zahtev za vodenje in zagotavljanje kakovosti, ki ga izdajo neodvisni organi in organizacije za potrjevanje skladnosti storitev z določenimi standardi, se mora sklicevati na sistem zagotavljanja kakovosti v skladu s skupino slovenskih standardov SIST EN ISO 9000, ki izpolnjujejo zahteve iz skupine slovenskih standardov SIST EN 45000.

(1) Tehnične specifikacije in projektna dokumentacija, opredeljene v tem zakonu, pomenijo tehnične zahteve, ki so obvezni sestavni del razpisne dokumentacije, kjer so določene značilnosti sklopov del, materialov, izdelkov, blaga ali storitev. Omogočati morajo, da se delo, material, izdelek, nabava ali storitev opiše objektivno in na način, ki ustreza uporabi za potrebe naročnika.
(2) Tehnične specifikacije lahko vsebujejo zahteve glede kakovosti, učinkovitosti, varnosti, zahteve ali mere, ki se nanašajo na material, izdelek, blago ali storitev glede zagotavljanja kakovosti, terminologije, znakov, testiranj in testnih metod, pakiranja, označevanja in etiketiranja.
(3) V primeru naročil za gradnje lahko tehnične specifikacije vsebujejo tudi predpise za načrtovanje in izračun stroškov, preizkus, pregled in prevzemne pogoje ter tehnike ali metode gradnje.

(1) Naročniku ni treba uporabljati določil 31. člena tega zakona v naslednjih primerih:
1. če standardi, tehnična soglasja ali splošne tehnične specifikacije oziroma projektna dokumentacija ne vsebujejo nobenega določila, ki bi nakazovala na ugotavljanje skladnosti, ali če ni tehničnih sredstev za zadovoljivo ugotavljanje skladnosti izdelka ali storitve s temi standardi, tehničnimi soglasji ali splošnimi tehničnimi specifikacijami oziroma projektno dokumentacijo,
2. če bi uporaba določala vnaprej uporabo vzajemnega priznanja tipskih odobritev za telekomunikacijsko in terminalno opremo ali glede standardizacije na področju informacijske tehnologije in telekomunikacij ali drugih instrumentov skupnosti na posebnih področjih blaga ali storitev,
3. če bi uporaba standardov, tehničnih soglasij ali splošnih tehničnih specifikacij zahtevala, da naročnik opravi nabavo blaga, ki bi bilo nezdružljivo z že obstoječo opremo ali bi imela nabava blaga za posledico nesorazmerne stroške ali bi povzročila naročniku nesorazmerne tehnične težave.
4. če je obravnavno javno naročilo inovativne narave, zaradi česar uporaba obstoječih standardov, tehničnih soglasij ali splošnih tehničnih specifikacij ne bi bila primerna.
(2) Naročnik, ki se sklicuje na prejšnji odstavek, mora svoje razloge objaviti tudi v javnem razpisu ali v razpisni dokumentaciji.
(3) Naročnik mora razloge iz prejšnjega odstavka na zahtevo pristojnega državnega organa, Evropske komisije ali drugih držav Skupnosti tudi obrazložiti.

Če standardi, tehnične specifikacije ali splošne tehnične specifikacije ne obstajajo, se lahko tehnične specifikacije določijo na naslednji način:
1. v skladu s tehničnimi specifikacijami, veljavnimi v Republiki Sloveniji. Te tehnične specifikacije morajo izpolnjevati temeljne zahteve, ki veljajo v okviru Evropskih skupnosti in se uporabljajo za tehnično usklajevanje po postopkih, ki so za to posebej predvideni, še zlasti pa je navedeno treba upoštevati pri nabavi gradbenih izdelkov, informacijske tehnologije, na področju telekomunikacij in drugih specifičnih področjih storitev in blaga,
2. v skladu s tehničnimi specifikacijami, veljavnimi v Republiki Sloveniji, ki veljajo za načrtovanje, način izračunavanja, izvedbo del in uporabo materialov,
3. v skladu z drugimi dokumenti, pri čemer mora naročnik uporabiti naslednji prednostni vrstni red:
a) slovenske standarde SIST, ki so prevzeti mednarodni standardi,
b) katere koli druge nacionalne standarde,
c) tehnična soglasja, veljavna v Republiki Sloveniji.

(1) Slovenski standard je standard, ki ga sprejme za standarde pristojen organ v Republiki Sloveniji, in je dosegljiv javnosti.
(2) Evropski standard je standard, ki ga sprejme za standarde pristojen organ Evropskih skupnosti, in je dosegljiv javnosti.
(3) Tuji nacionalni standard je standard, ki ga sprejme tuj nacionalni organ, pristojen za standarde, in je dosegljiv javnosti.
(4) Drugi standardi so standardi, ki so lahko sprejeti tudi na drugačnih temeljih, kot na primer panožni standardi ali standardi v podjetju.
(5) Mednarodni standard je standard, ki ga sprejme mednarodna organizacija za standardizacijo oziroma mednarodna standardizacijska organizacija in je dosegljiv javnosti.

(1) Tehnično soglasje je pozitivna tehnična ocena ustreznosti proizvoda za predvideno uporabo.
(2) Evropsko tehnično soglasje je pozitivna tehnična ocena o ustreznosti proizvoda za predvideno uporabo, ki temelji na izpolnjevanju bistvenih zahtev za gradnjo, za katero je namenjeno. Evropsko tehnično soglasje podeli organ, pristojen za podelitev tehničnih soglasij.
(3) Evropsko tehnično soglasje se uporablja za naročila gradenj.

Skupna tehnična specifikacija je tehnična specifikacija, določena skladno s postopkom, ki ga priznava Republika Slovenija zaradi zagotovitve enotne uporabe v vseh državah Evropske skupnosti. Skupna tehnična specifikacija mora biti objavljena v Uradnem glasilu Evropskih skupnosti.

Bistvene zahteve, ki niso že vključene v veljavne tehnične normative in standarde in se nanašajo na varnost in druge okoliščine ter so v splošnem interesu, je potrebno upoštevati in v razpisni dokumentaciji posebej navesti.

(1) Naročnik mora v objavi javnega razpisa in v razpisni dokumentaciji navesti pogoje, ki jih mora izpolnjevati ponudnik, da lahko sodeluje v postopku. Izpolnjevanje pogojev se dokazuje z listinami, ki jih mora predložiti ponudnik v svoji ponudbi.
(2) Naročnik mora izločiti iz postopka ponudbo ponudnika v naslednjih primerih:
1. če ni registriran pri pristojnem organu države, v kateri ima sedež,
2. če je proti ponudniku uveden postopek prisilne poravnave, stečajni ali likvidacijski postopek ali je prenehal poslovati na podlagi sodne ali druge prisilne odločbe,
3. če mu je bila v zadnjih petih letih pred objavo naročila izdana pravnomočna odločba za kaznivo dejanje, ki je povezano z njegovim poslovanjem ali izdana pravnomočna sodna ali upravna odločba, s katero je ponudniku prepovedano opravljati dejavnost, ki je predmet javnega naročila,
4. če ni poravnaval davkov, prispevkov in drugih obveznih dajatev ali poslovnih obveznosti v skladu s predpisi države, kjer ima sedež ali če ponudnik, ki ima sedež v tujini, ni poravnal v Republiki Sloveniji tistih dajatev, ki bi jih moral poravnati v Republiki Sloveniji,
5. če nima veljavnega dovoljenja pristojnega organa za opravljanje dejavnosti, ki je predmet naročila, in je tako dovoljenje zahtevano s posebnim predpisom,
6. če ni finančno in poslovno sposoben,
7. če ne razpolaga z zadostnimi tehničnimi zmogljivostmi,
8. če je dal zavajajoče podatke glede zahteve v tem odstavku.
(3) Za izpolnjevanje obveznosti ponudnika do podizvajalcev ali ponudnikovih dobaviteljev lahko naročnik predpiše še dodatne pogoje. Sprejem teh pogojev mora ponudnik posebej potrditi v ponudbeni dokumentaciji.
(4) Ponudnik mora v svoji ponudbi navesti, ali se njegova ponudba nanaša na celotno naročilo ali le na posamezne sklope. Ne glede na to, ali ponudnik oddaja ponudbo za vse sklope, mora biti njegova ponudba predložena tako, da se lahko ocenjuje po sklopih. Po ocenitvi ponudb po posameznih sklopih in ocenitvi ponudb za vse sklope skupaj naročnik sklene pogodbo z enim ali več ponudniki, z najugodnejšo kombinacijo ponudb.

(1) Naročnik mora od ponudnika zahtevati pisne dokaze za izpolnjevanje pogojev iz drugega odstavka prejšnjega člena tega zakona.
(2) Za dokaze, ki jih mora predložiti ponudnik v svoji ponudbi, da dokaže svojo usposobljenost za izvedbo javnega naročila, štejejo listine, ki jih izdajo na njegovo zahtevo pristojni organi in to za izpolnjevanje pogojev:
1. iz 1., 2. in 3. točke drugega odstavka prejšnjega člena tega zakona – izpisek iz sodne ali druge evidence,
2. iz 4. točke drugega odstavka prejšnjega člena tega zakona – potrdilo, ki ga izda pristojni davčni organ države, kjer ima ponudnik svoj sedež ali pristojni organ v Republiki Sloveniji,
3. iz 5. točke drugega odstavka prejšnjega člena tega zakona – potrdilo, ki ga izda pristojni organ, ki vodi evidenco izdanih dovoljenj za opravljanje določene dejavnosti,
4. iz 6. točke drugega odstavka prejšnjega člena tega zakona – revidirana bilanca stanja ali izvlečki iz bilance stanja ali izkazi ponudnikovih celotnih prihodkov od prodaje in prihodkov od izdelkov, gradenj ali storitev, na katere se nanaša pogodba za zadnja tri obračunska leta, mnenja in izkaze bank in drugih specializiranih institucij oziroma dokazila, ki so navedena v objavi in razpisni dokumentaciji. Naročnik mora v objavi ali v povabilu na razpis in v razpisni dokumentaciji navesti, kateri element iz te točke je izbral in katere druge elemente, ki dokazujejo finančno in poslovno sposobnost, mora ponudnik še predložiti,
5. iz 7. točke drugega odstavka prejšnjega člena tega zakona – eno ali več dokazil, skladno s predmetom naročila, količino in namenom, kot na primer:
a) seznam najvažnejših opravljenih dobav, gradenj ali storitev v zadnjih treh letih, z zneski, datumi in seznamom državnih ali zasebnih naročnikov; če so kupci oziroma naročniki storitev naročniki, opredeljeni po tem zakonu, mora biti dokazilo izdano v obliki potrdila, ki ga izda ali podpiše pristojni organ, če so bili kupci oziroma naročniki zasebne družbe ali zasebniki, mora potrdilo potrditi kupec,
b) opis ponudnikove tehnične opremljenosti in naprav, ukrepov za zagotavljanje kakovosti ter študijskih in raziskovalnih zmogljivosti,
c) navedba ključnega tehničnega osebja in drugih strokovnih delavcev ponudnika, ki bodo odgovorni za izvedbo pogodbe in odgovornih za nadzor kakovosti,
č) vzorci, opis ali fotografije izdelkov, opisa in izvedba del in storitev, ki jih bo ponudnik izvedel. Naročnik lahko v primeru dvoma zahteva dokazilo o njihovi istovetnosti;
d) certifikati, ki jih izdajajo pooblaščeni organi ali druge organizacije za nadzor kakovosti, s katerimi potrdijo skladnost izdelkov oziroma storitev z zahtevanimi tehničnimi specifikacijami ali standardi v razpisni dokumentaciji,
e) če gre za zapletene izdelke, zahtevnejše storitve in gradnje, ali če je predmet naročila v izjemnih primerih namenjen za posebne namene, je treba opraviti ogled. Ogled opravijo predstavniki naročnika ali po naročnikovem pooblastilu pristojni organ države, kjer ima ponudnik svoj sedež. Pregled obsega ponudnikove proizvodne zmogljivosti, če je potrebno tudi njegove raziskovalne in študijske zmogljivosti ter način ugotavljanja kakovosti.
(3) Ponudnik mora zagotoviti, da izpolnjujejo pogoje za udeležbo iz prejšnjega člena tega zakona tudi njegovi podizvajalci, če jih navaja v ponudbi. Izpolnjevanje pogojev mora biti dokumentirano na isti način, kot se zahteva za ponudnika.
(4) V Republiki Sloveniji izdajajo potrdila iz 1. in 3. točke drugega odstavka tega člena redna sodišča, davčna uprava ali zbornica, potrdila iz 2. točke drugega odstavka tega člena pa davčna uprava območja, na katerem ima ponudnik svoj sedež.
(5) Če ima ponudnik sedež v tuji državi, mora naročnik preveriti, ali je listino, s katero ponudnik dokazuje zahtevano dejstvo, izdal pristojni organ. Seznam pristojnih organov tujih držav, ki izdajajo listine, ki jih naročnik lahko zahteva v skladu s tem členom in način preveritve teh listin, pripravi minister, pristojen za finance.