V zakonu o javnih naročilih (Uradni list RS, št. 39/2000 in 102/2000 – popravek) se v 2. členu 1. točka spremeni tako, da se glasi:
"1. za storitve, ki so dodeljene osebi, ki je naročnik po tem zakonu in jih opravlja na podlagi podeljene izključne pravice, ki temelji na zakonu ali podzakonskem aktu, skladnim s Pogodbo o ustanovitvi Evropske Skupnosti,".
V 3. točki se na koncu doda besedilo: "če vrednost ne presega vrednosti, od katere je treba opraviti objave v Uradnem glasilu Evropskih skupnosti,".
Doda se nova 5. točka, ki se glasi:
"5. ki so dodeljena tretjim osebam za preprodajo in najem, če naročnik nima izključne ali posebne pravice za preprodajo ali najem predmeta takih naročil in ga lahko druge gospodarske družbe prosto prodajajo ali najemajo pod enakimi pogoji, vrednost pa ne presega vrednosti, od katere je treba opraviti objavo v Uradnem glasilu Evropskih skupnosti.".

Za 2. členom se doda nov 2.a člen, ki se glasi:
"2.a člen
(Naročnik)
(1) Po tem zakonu so naročniki:
– organi Republike Slovenije in samoupravne lokalne skupnosti (neposredni uporabniki proračuna),
– javni skladi, javne agencije, javni zavodi in drugi posredni uporabniki proračuna,
– javna podjetja, javni gospodarski zavodi in druge osebe javnega prava.
(2) Poleg naročnikov iz prejšnjega odstavka se po tem zakonu štejejo za naročnika tudi pravne osebe, ki jih z namenom zadovoljevanja potreb v javnem interesu in ne zaradi opravljanja pridobitne dejavnosti ustanovi Republika Slovenija, samoupravna lokalna skupnost ali druga oseba iz prejšnjega odstavka, in izpolnjuje enega od naslednjih pogojev:
– je v celoti ali pretežni meri financirana iz sredstev naročnika iz prvega odstavka tega člena ali
– opravlja naročnik iz prvega odstavka tega člena nadzor nad poslovanjem take osebe ali
– ima v njej naročnik iz prvega odstavka tega člena pravico imenovati več kot polovico članov nadzornega sveta, upravnega odbora ali drugega organa, ki v skladu z zakonom zastopajo in predstavljajo osebo.
(3) Za naročnika se šteje tudi združenje, ki ga oblikuje eden ali več naročnikov iz prvega in drugega odstavka tega člena.
(4) Vlada na predlog ministra, pristojnega za finance, določi sezname naročnikov ali kategorije naročnikov, jih objavi v Uradnem listu Republike Slovenije in posreduje Evropski komisiji.".

V prvem odstavku 3. člena se 1. točka črta.
Dosedanji 2. in 3. točka postaneta 1. in 2. točka.
Dosedanji 4. in 5. točka, ki postaneta 3. in 4. točka se spremenita, tako da se glasita:
"3. "ponudnik" – dobavitelj blaga ali izvajalec gradnje ali storitve, ki predloži ponudbo in je lahko pravna ali fizična oseba ali skupina pravnih ali fizičnih oseb. Če ta zakon ne določa drugače, veljajo določila za ponudnika tudi za udeležence v postopku ugotavljanja sposobnosti (v nadaljnjem besedilu: prva faza) v omejenem postopku in postopku s pogajanji ter kandidate;
4. "kandidat"- oseba, ki pokaže interes za oddajo ponudbe in jo naročnik povabi k oddaji ponudbe v omejenem postopku ali postopku s pogajanji;".
Dosedanja 6. točka postane 5. točka.
Dosedanji 7. in 8. točka, ki postaneta 6. in 7. točka, se spremenita tako, da se glasita:
"6. "omejeni postopek" – postopek, pri katerem lahko oddajo ponudbo le tisti kandidati, ki jih k temu povabi naročnik;
7. "postopek s pogajanji" – postopek, v katerem se naročnik z možnimi ponudniki, ki jih sam izbere, posvetuje in z enim ali več od njih pogaja o vsebini pogodbe;".
V dosedanji 9. točki, ki postane 8. točka, se za besedo "uporabi" doda beseda "predvsem".
Dosedanje 10., 13., 15., 16., 19., 20., 21. in 22. točka se črtajo.
Dosedanji 11. in 12. točka postaneta 9. in 10. točka.
V dosedanji 14. točki, ki postane 11. točka, se beseda "postopek" nadomesti z besedo "sistem".
Dosedanji 17. in 18. točka postaneta 12. in 13. točka.
Dodajo se nove 14., 15., 16., 17. in 18. točka, ki se glasijo:
"14. "elektronska ponudba" – vsaka ponudbena dokumentacija ali del ponudbene dokumentacije, ki je opredeljena v razpisnih pogojih in je shranjena oziroma posredovana naročniku v elektronski obliki ter ustreza načelom varnega elektronskega poslovanja po zakonu o elektronskem poslovanju in elektronskem podpisu (Uradni list RS, št. 57/2000) in tvori z drugimi deli ponudbe istega ponudnika nedvoumno zaključeno in smiselno celoto. Obliko zapisa in način posredovanja dokumentacije ali dela dokumentacije v elektronski obliki mora v razpisni dokumentaciji opredeliti naročnik;
15. "centralni organ naročanja" – naročnik, ki ga pooblastijo drugi naročniki za naročanje blaga, gradenj ali storitev za potrebe drugih naročnikov;
16. "okvirni sporazum" – sporazum med enim od naročnikov, ki opravlja dejavnost na vodnem, energetskem, transportnem ali telekomunikacijskem področju in enim ali več dobavitelji blaga, izvajalci gradenj ali ponudniki storitev, katerega namen je, da se oblikujejo pogoji, ki urejajo oddajanje naročil v danem obdobju, zlasti glede cen in, kjer je to primerno, glede predvidenih količin;
17. "elektronska dražba" je vrsta dražbe, ki jo lahko izvede naročnik v postopku oddaje javnega naročila, v eni ali več ponovitvah in poteka v elektronski obliki. Z izvedbo dražbe se dosežejo spremembe ponudbe: nova nižja cena ali izboljšanje ponudbe v okviru drugih vnaprej določenih meril;
18. "enotni informacijski portal" je spletni informacijski portal Urada za javna naročila, kamor naročniki neposredno pošiljajo objave razpisov in drugo razpisno dokumentacijo v skladu s tem zakonom in drugimi predpisi, ki urejajo načine in vrsto objav.".
Drugi odstavek se črta.

V drugem odstavku 6. člena se v prvem stavku pred besedilo "v uradnih glasilih", doda besedilo "na enotnem informacijskem portalu Urada za javna naročila in".

V drugem odstavku 8. člena se beseda "sme" nadomesti z besedo "mora".

V drugem odstavku 12. člena se v tretjem stavku črta beseda "tudi".
Doda se nov šesti odstavek, ki se glasi:
"(6) Določila tega člena, ki veljajo za slovenski jezik, veljajo na dvojezičnih območjih, v okviru izvajanja posebnih pravic pripadnikov italijanske in madžarske skupnosti, smiselno tudi za italijanski oziroma madžarski jezik.".

1.8. poglavje in 14. člen se črtata.

V 15. členu se doda nov drugi odstavek, ki se glasi:
"(2) V primeru oddaje javnega naročila po omejenem postopku sme naročnik opraviti prvo fazo postopka tudi takrat, ko nima zagotovljenih sredstev za celotno obdobje izvajanja javnega naročila.".
Drugi odstavek postane tretji odstavek.

V drugem odstavku 17. člena se za besedo "odprti" doda besedilo "ali omejeni".
Doda se nov tretji odstavek, ki se glasi:
"(3) V primeru oddaje naročil na vodnem, energetskem, telekomunikacijskem in transportnem področju lahko naročnik odda javno naročilo po odprtem postopku, omejenem postopku ali postopku s pogajanji s predhodno objavo.".

V prvem odstavku 19. člena se črta beseda "vse" in doda besedilo: "Naročnik sestavi seznam kandidatov in določi obdobje, za katerega priznava sposobnost. To obdobje ne sme biti daljše od treh let.".
Drugi in tretji odstavek se spremenita tako, da se glasita:
"(2) Omejeni postopek lahko naročnik uporabi, če so predmet javnega naročila stalne nabave, ki jih naročnik po obsegu in časovno ne more vnaprej določiti in jih je mogoče takoj kupiti ali opraviti ter se ne proizvajajo po posebnih zahtevah naročnika, oziroma za katere je vzpostavljen trg.
(3) Naročnik sme za oddajo javnega naročila skleniti z več ponudniki okvirni sporazum. Naročnik ne sme zlorabljati okvirnih sporazumov z namenom, da bi oviral, omejeval ali izkrivljal konkurenco.".
Doda se nov četrti odstavek, ki se glasi:
"(4) Določilo prejšnjega odstavka se lahko uporablja v postopkih oddaje javnih naročil, ko celotna vrednost javnega naročila, ki bo oddano na podlagi okvirnega sporazuma, ne presega vrednosti, od katere dalje je treba objaviti javni razpis v Uradnem glasilu Evropskih skupnosti, in v vseh primerih oddaje javnih naročil na vodnem, energetskem, telekomunikacijskem in transportnem področju.".

20. člen se spremeni tako, da se glasi:
"20. člen
(Oddaja javnega naročila po postopku s pogajanji brez predhodne objave in po predhodni objavi)
(1) Naročnik sme oddati javno naročilo po postopku s pogajanji brez predhodne objave:
1. če v postopku oddaje javnega naročila v odprtem ali omejenem postopku ne pridobi nobene ponudbe in pod pogojem, da se prvotno določen predmet javnega naročila in vsebina razpisne dokumentacije bistveno ne spremenita. Če vrednost naročila presega vrednost, od katere dalje je potrebna objava javnega naročila tudi v Uradnem glasilu Evropskih skupnosti, mora predložiti poročilo o tem Evropski komisiji;
2. če v odprtem ali omejenem postopku ne pridobi nobene primerne ponudbe in pod pogojem, da se prvotno določen predmet javnega naročila in vsebina razpisne dokumentacije bistveno ne spremenita. Če vrednost naročila presega vrednost, od katere dalje je potrebna objava javnega naročila tudi v Uradnem glasilu Evropskih skupnosti, mora predložiti poročilo o tem Evropski komisiji;
3. če lahko zaradi tehničnih oziroma umetniških zahtev predmeta javnega naročila ali iz razlogov, ki so povezani z varovanjem izključnih pravic, naročilo izpolni le določen dobavitelj, izvajalec gradenj ali storitev;
4. kadar je iz razlogov, ki jih ni bilo mogoče predvideti in jih ni mogoče pripisati naročnikovemu ravnanju, zaradi izredne nujnosti javno naročilo neizogibno potrebno oddati in ni mogoče spoštovati niti skrajšanih rokov, ki so predpisani za odprti ali omejeni postopek ali postopek s pogajanji;
5. če vrednost javnega naročila ne presega vrednosti, od katere dalje je treba objaviti javni razpis v Uradnem glasilu Evropskih skupnosti, če lahko naročilo izpolni vnaprej znano končno število sposobnih ponudnikov in pod pogojem, da enakopravno obravnava vse ponudnike.
(2) V primerih oddaje javnega naročila iz 3. in 4. točke prejšnjega odstavka mora naročnik pred sprejetjem sklepa iz 21. člena tega zakona predhodno obvestiti Urad za javna naročila.
(3) Naročnik sme oddati naročilo po postopku s pogajanji po predhodni objavi:
1. če v odprtem ali omejenem postopku ne dobi nobene pravilne ali sprejemljive ponudbe, pri čemer pa se prvotno določen predmet javnega naročila in vsebina razpisne dokumentacije ne smeta bistveno spremeniti. Naročnik mora objaviti javni razpis po tem postopku, razen če je vključil v postopek s pogajanji vse ponudnike, katerih ponudbe so bile predložene v predhodno izvedenem odprtem ali omejenem postopku in so bile ponudbe skladne z zahtevo za izpolnjevanje pogojev iz 42. člena tega zakona;
2. v izjemnih primerih oddaje gradenj ali storitev, ko narava naročila in z naročilom povezana tveganja ne dopuščajo naročniku, da bi predhodno v celoti ocenil stroške naročila.
(4) Naročnik lahko odda javno naročilo blaga in storitev po postopku s pogajanji brez predhodne objave tudi v primeru, če ima ponudnik status invalidskega podjetja in vrednost javnega naročila ne presega vrednosti, od katere dalje je potrebno objaviti javni razpis v Uradnem glasilu Evropskih skupnosti. Pri tem mora ponudnik zagotoviti, da bodo javno naročilo pretežno izvajale invalidne osebe, ki so pri njem zaposlene.
(5) Naročnik mora v primerih iz tretjega in četrtega odstavka tega člena preveriti, da pogodbena cena ni višja od primerljive cene na tržišču in skrbno preveriti kakovost predmeta, ki je predmet javnega naročila.
(6) Minister, pristojen za finance, predpiše, kdaj šteje ponudba za nepravilno, neprimerno ali nesprejemljivo.
(7) Naročnik lahko uporabi postopek s pogajanji po predhodni objavi tudi v primeru natečaja za oddajo javnega naročila izdelave projektne dokumentacije nameravane gradnje v primeru, če ocenjena vrednost javnega naročila ne presega vrednosti, ko je potrebna objava v Uradnem glasilu Evropskih skupnosti.".

21. člen se spremeni tako, da se glasi:
"21. člen
(Sklep o začetku postopka)
(1) Naročnik začne postopek oddaje javnega naročila s pisnim sklepom, s katerim lahko imenuje tudi osebe, ki bodo izvedle postopek v celoti ali le ocenile ponudbe.
(2) Minister, pristojen za finance, predpiše natančnejšo vsebino sklepa iz prejšnjega odstavka.".

V tretjem odstavku 23. člena se napovedni stavek spremeni tako, da se glasi:
"Vsebino razpisne dokumentacije lahko sestavljajo:".
V tretjem odstavku se 3. točka črta.
V dosedanji 4. točki, ki postane 3. točka, se beseda "obrazec" nadomesti z besedo "pogoji".
Dosedanja 5., 6., 7. in 8. točka postanejo 4., 5., 6. in 7. točka.
V dosedanji 9. točki, ki postane 8. točka, se besedi "obrazec predračuna" nadomesti z besedami "elemente za pripravo predračuna".
Dosedanja 10. točka postane 9. točka.
Doda se 10. točka, ki se glasi:
"10. v primeru oddaje javnega naročila za oddajo gradnje ali storitve navedbo pristojnega organa, ki daje ustrezna obvestila in pojasnila glede obveznosti, katerih izpolnjevanje je povezano z določbami o varstvu pri delu, zaposlovanju in delovnimi pogoji, veljavnimi v Republiki Sloveniji. Naročnik mora izrecno zahtevati, da ponudniki pri sestavljanju svojih ponudb navedejo, da so upoštevali obveznosti, ki izhajajo iz navedenih predpisov.".
Četrti odstavek se črta.
V petem odstavku, ki postane četrti odstavek, se prvi stavek spremeni tako, da se glasi: "Minister, pristojen za finance, predpiše vrste finančnih zavarovanj iz 9. točke tretjega odstavka tega člena." Drugi stavek se dopolni tako, da se na koncu črta pika in doda besedilo: "ali ustrezno finančno zavarovanje pri zavarovalnicah.".

Naslov 24. člena se spremeni tako, da se glasi: "(Izročitev razpisne dokumentacije)".
V prvem odstavku se v prvem stavku besedilo "na dan objave javnega razpisa" nadomesti z besedilom "od dneva objave javnega razpisa dalje". Pred četrtim stavkom se doda nov stavek, ki se glasi: "Naročnik lahko razpisno dokumentacijo objavi na spletnih straneh.".
V drugem odstavku se beseda "dveh" nadomesti z besedo "šestih".

Tretji odstavek 25. člena se spremeni tako, da se glasi:
"(3) Če kateri koli ponudnik zahteva v zvezi z razpisno dokumentacijo v zvezi s pripravo ponudbe kakršno koli dodatno obvestilo ali pojasnilo, mora zanj zaprositi pravočasno oziroma najkasneje pet dni pred potekom roka za oddajo ponudb. Naročnik mu mora pisni odgovor posredovati najkasneje v naslednjih treh dneh. Naročnik mora posredovati obvestilo tudi vsem, ki so prejeli razpisno dokumentacijo.".

Naslov 26. člena se spremeni tako, da se glasi: "(Način določanja vrednosti)".
V prvem odstavku se v prvem stavku za besedo "naročila" doda beseda "lahko", beseda "zaključene" pa se nadomesti z besedo "sklenjene". V drugem stavku se besedilo "javnemu razpisu" nadomesti z besedilom "uporabi tega zakona glede na mejne vrednosti predmeta javnega naročila".
Tretji odstavek se spremeni tako, da se glasi:
"(3) Tolarska protivrednost zneskov, določenih v tem zakonu v EUR, se določi z zakonom o izvrševanju proračuna. Izračun te vrednosti temelji na povprečnih dnevnih vrednostih tolarja, izraženih v EUR in EUR, izraženih v posebni pravici črpanja (SDR), za obdobje 24 mesecev, ki se zaključi zadnjega dne v avgustu pred revizijo 1. januarja.".

Prvi in drugi odstavek 27. člena se spremenita tako, da se glasita:
"(1) Osnova za izračun ocenjene vrednosti naročila se določi na naslednji način:
1. pri prodajni pogodbi celotna vrednost predmeta pogodbe;
2. v primeru nakupa na obroke, najemne ali zakupne pogodbe ali pogodbe o leasingu za določeno obdobje 12 mesecev ali manj, se upošteva celotna vrednost pogodbe za ves čas njenega trajanja, če pa čas presega 12 mesecev, pa njena celotna vrednost vključuje vrednost za prvih 12 mesecev in vrednost za preostali čas do poteka pogodbe;
3. v primeru pogodbe iz prejšnje točke, sklenjene za nedoločen čas ali če obstaja dvom glede trajanja pogodbe, se upošteva njena mesečna vrednost, pomnožena z 48.
(2) Če so predmet javnega naročila redni nakupi blaga, gradenj ali storitev, se pri določitvi vrednosti upošteva:
– dejanska celotna vrednost primerljivih naročil, oddanih v prejšnjem proračunskem letu ali zadnjih 12 mesecih, pri čemer je treba upoštevati spremembe količin ali vrednosti, ki so pričakovane za obdobje naslednjih 12 mesecev; ali
– pogodbena vrednost zadnjega javnega naročila in na tej podlagi ocenjena skupna vrednost za naslednjih 12 mesecev ali za daljše obdobje, če se sklepa pogodba za daljše obdobje.".
Dodata se novi četrti in peti odstavek, ki se glasita:
"(4) V primeru, da naročnik v razpisni dokumentaciji opredeli možnost predložitve ponudbe z opcijami, osnova za izračun ocenjene vrednosti javnega naročila blaga ali storitve vključuje vse opcije.
(5) Podlaga za izračunavanje vrednosti okvirnega sporazuma je ocenjena najvišja vrednost vseh javnih naročil, predvidenih za zadevno obdobje, vezanih na okvirni sporazum.".

28. člen se spremeni tako, da se glasi:
"28. člen
(Posebna pravila za določitev vrednosti storitev)
(1) Poleg načina določitve ocenjene vrednosti iz 27. člena tega zakona, naročnik za namene določitve ocenjene vrednosti javnega naročila storitev upošteva celotno plačilo storitev, pri čemer upošteva elemente za določitev vrednosti iz tega podpoglavja.
(2) Pri posameznih storitvah se kot osnova za določitev vrednosti šteje:
– za zavarovalne storitve: višina premije;
– za bančne in druge finančne storitve: honorar, provizija, obresti in obenem vsi drugi stroški, ki bremenijo naročnika storitev;
– za arhitekturne storitve, industrijsko oblikovanje, prostorsko planiranje in podobno: honorar ali provizija.".

Naslov 29. člena se spremeni tako, da se glasi: "(Posebna pravila za določitev vrednosti gradenj)".
Doda se nov tretji odstavek, ki se glasi:
"(3) Ocenjena vrednost javnega naročila gradnje mora vključevati vrednost blaga, ki je potrebno za izvedbo gradnje in ga naročnik da izvajalcu za izvedbo gradnje.".
V dosedanjem tretjem odstavku, ki postane četrti odstavek, se za besedo "Naročnik" doda besedilo ", ki opravlja dejavnost na vodnem, energetskem, telekomunikacijskem in transportnem področju,".

V prvem odstavku 30. člena se črta beseda "blago,".

Drugi in tretji odstavek 31. člena se spremenita tako, da se glasita:
"(2) Ne glede na veljavne slovenske tehnične predpise in njihovo skladnost s pravnim redom Evropskih skupnosti mora naročnik določiti tehnične specifikacije v razpisni dokumentaciji tako, da se sklicuje na slovenske standarde, ki so privzeti evropski standardi, ali s sklicevanjem na evropska tehnična soglasja ali s sklicevanjem na splošne tehnične specifikacije. Če je evropski standard, mednarodni standard ali drug nacionalni standard privzet v slovensko standardizacijo, mora to pri navajanju navesti.
(3) Naročnik izroči osebam, ki se zanimajo za pridobitev javnega naročila, na njihovo zahtevo na voljo tehnične specifikacije, ki jih redno navaja v svojih javnih naročilih blaga, gradenj ali storitev, ali tehnične specifikacije, ki jih namerava upoštevati v javnih naročilih in so vključena v periodično informativno obvestilo. Če te tehnične specifikacije temeljijo na dokumentaciji, ki je na voljo zainteresiranim osebam, zadostuje napotilo na to dokumentacijo.".

V prvem odstavku 32. člena se za besedo "dajal" črta beseda "naročnik".
V drugem odstavku se prvi stavek spremeni tako, da se glasi:
"Naročnik v razpisni dokumentaciji ne sme zapisati določila, ki bi pomenilo prednost ali izključitev po prejšnjem odstavku, razen če predmet javnega naročila takšno določilo opravičuje.".

V 33. členu se na koncu namesto pike postavi vejica in doda besedilo "ki privzemajo evropske standarde iz serije EN ISO 9000 ali EN 45 000.".
Doda se nov drugi odstavek 33. člena, ki se glasi:
"(2) V primeru oddaje javnega naročila storitve mora naročnik priznati enakovreden certifikat, ki ga je izdal pristojni organ druge države članice Evropske unije. Prav tako mora sprejeti drug dokaz o enakovrednem sistemu za zagotavljanje kakovosti, če ponudnik storitve ne more pridobiti takega certifikata ali nima možnosti pridobiti takega certifikata v času, ki ga določi naročnik.".

V prvem odstavku 35. člena se 1., 2., 3. in 4. točka spremenijo tako, da se glasijo:
"1. če standardi, evropska tehnična soglasja ali splošne tehnične specifikacije oziroma projektna dokumentacija ne vsebujejo nobenega določila, ki bi nakazovalo na ocenjevanje skladnosti, ali če ni tehničnih sredstev za zadovoljivo ugotavljanje skladnosti izdelka ali storitve s temi standardi, evropskimi tehničnimi soglasji ali splošnimi tehničnimi specifikacijami oziroma projektno dokumentacijo;
2. če bi uporaba določala vnaprej uporabo medsebojnega priznavanja odobritev tipa za radijsko in telekomunikacijsko in terminalsko opremo ali uporabo standardov na področju informacijske tehnike in tehnologije in telekomunikacij ali drugih instrumentov skupnosti na posebnih področjih blaga ali storitev;
3. če bi uporaba standardov, evropskih tehničnih soglasij ali splošnih tehničnih specifikacij zahtevala, da naročnik opravi nabavo blaga, ki bi bilo nezdružljivo z že obstoječo opremo ali bi imela nabava blaga za posledico nesorazmerne stroške ali bi povzročila naročniku nesorazmerne tehnične težave;
4. če je obravnavano javno naročilo inovativne narave, zaradi česar uporaba obstoječih evropskih standardov, evropskih tehničnih soglasij ali splošnih tehničnih specifikacij ne bi bila primerna.".
Drugi in tretji odstavek se spremenita tako, da se glasita:
"(2) Če ocenjena vrednost javnega naročila presega vrednost, ko mora naročnik oddajo javnega naročila objaviti tudi v Uradnem glasilu Evropskih skupnosti, mora naročnik, ki se sklicuje na prejšnji odstavek, kjer je možno, razloge za uporabo izjem obrazložiti v objavi javnega naročila in v razpisni dokumentaciji. V vsakem primeru pa mora biti pisna obrazložitev sestavni del dokumentacije o oddaji javnega naročila. Takšno pisno obrazložitev mora naročnik nemudoma posredovati Evropski komisiji ali državi članici na njihovo zahtevo.
(3) Za oddajo javnih naročil na vodnem, energetskem, telekomunikacijskem in transportnem področju se ne uporabljajo določbe podpoglavja 2.5, glede obvezne uporabe tehničnih pravil.".

36. člen se spremeni tako, da se glasi:
"36. člen
(Drugi načini določanja tehničnih specifikacij)
Če evropski standardi, evropske tehnične specifikacije ali splošne tehnične specifikacije ne obstajajo, se tehnične specifikacije v razpisni dokumentaciji določijo na naslednji način:
1. naročnik mora tehnične specifikacije sestaviti v skladu s tehničnimi specifikacijami, veljavnimi v Republiki Sloveniji. Te tehnične specifikacije morajo izpolnjevati temeljne zahteve, ki veljajo v okviru Evropskih skupnosti in se uporabljajo za tehnično usklajevanje po postopkih, ki so za to posebej predvideni, še zlasti pa je navedeno treba upoštevati pri nabavi gradbenih izdelkov, informacijske tehnologije, na področju telekomunikacij in drugih specifičnih področjih storitev in blaga;
2. naročnik lahko tehnične specifikacije sestavi v skladu s tehničnimi specifikacijami, veljavnimi v Republiki Sloveniji, ki veljajo za načrtovanje, način izračunavanja, izvedbo del in uporabo materialov;
3. naročnik lahko določi tehnične specifikacije v skladu z drugimi dokumenti, pri čemer mora uporabiti naslednji prednostni vrstni red:
a) slovenske standarde SIST, ki so prevzeti mednarodni standardi;
b) katere koli druge slovenske standarde;
c) tehnična soglasja, veljavna v Republiki Sloveniji;
č) katerikoli drugi standard.".

V petem odstavku 37. člena se črtajo besede "oziroma mednarodna standardizacijska organizacija".

V 39. členu se v naslovu in celotnem besedilu beseda "skupna" nadomesti z besedo "splošna". Za besedo "Slovenija" se doda besedilo "ali države članice Evropske unije". Besede "državah Evropske skupnosti" se nadomesti z besedami "državah članicah Evropske unije".

Naslov podpoglavja 2.6. se spremeni tako, da se glasi: "2.6. Pogoji za priznanje sposobnosti".
41. člen se spremeni tako, da se glasi:
"41. člen
(Objava pogojev za priznanje sposobnosti)
Naročnik mora v objavi javnega razpisa in v razpisni dokumentaciji navesti pogoje, določene v tem podpoglavju, ki jih mora že v času oddaje prijave oziroma ponudbe izpolnjevati ponudnik, da lahko sodeluje v postopku. Izpolnjevanje pogojev se dokazuje s listinami v pisni ali elektronski obliki.".

42. člen se spremeni tako, da se glasi:
"42. člen
(Pogoji za priznanje sposobnosti)
(1) Ponudnik mora izpolnjevati naslednje pogoje:
1. da je registriran pri pristojnem sodišču ali drugem organu;
2. da ima potrebno dovoljenje za opravljanje dejavnosti, ki je predmet javnega naročila, če je za opravljanje take dejavnosti na podlagi posebnega zakona dovoljenje potrebno;
3. da ni v kazenskem postopku zaradi suma storitve kaznivega dejanja v zvezi s podkupovanjem ali da zaradi takega kaznivega dejanja ni bil pravnomočno obsojen.
(2) Za izpolnjevanje pogojev iz prejšnjega odstavka je ponudnik dolžan ponudbi priložiti naslednje dokaze:
1. iz 1. točke prejšnjega odstavka – izpisek iz sodne ali druge ustrezne evidence;
2. iz 2. točke prejšnjega odstavka – izpisek iz sodne, upravne ali druge ustrezne evidence;
3. iz 3. točke prejšnjega odstavka – potrdilo ministrstva, pristojnega za pravosodje, da ponudnik ni vpisan v kazensko evidenco.
(3) Naročnik mora izločiti iz postopka izbire ponudnika v primerih, če ne predloži dokazov za izpolnjevanje pogojev iz 1., 2. in 3. točke prvega odstavka tega člena, kot tudi v primerih, ko obstaja utemeljen sum, da je ponudnik ali kdo drug v njegovem imenu, delavcu naročnika ali drugi osebi, ki lahko vpliva na odločitev naročnika v postopku oddaje javnega naročila, obljubil, ponudil ali dal kakršnokoli korist z namenom, da bi tako vplival na vsebino, dejanje ali odločitev naročnika glede ponudbe pred, med ali po izbiri ponudnika. Šteje se, da je sum utemeljen, če ga lahko naročnik podkrepi z listinami oziroma izjavami oseb.
(4) Poleg pogojev iz prvega odstavka tega člena lahko naročnik zahteva, da mora ponudnik izpolnjevati tudi naslednje pogoje:
1. da ni zoper ponudnika uveden ali začet postopek prisilne poravnave, stečajni ali likvidacijski postopek, drug postopek katerega posledica ali namen je prenehanje ponudnikovega poslovanja; da poslovanje ponudnika ne vodi izredna uprava; ali da ni bil uveden katerikoli drug postopek podoben navedenim postopkom skladno s predpisi države v kateri ima sedež;
2. da je poravnal davke in prispevke v skladu s predpisi države, kjer ima svoj sedež; ali da je ponudnik, ki ima sedež v tujini, poravnal v Republiki Sloveniji tiste dajatve, ki bi jih moral poravnati;
3. da ni bil kaznovan za dejanje v zvezi s poslovanjem oziroma so posledice sodbe že izbrisane;
4. da je član organizacije ali združenja izvajalcev storitev, ki so predmet javnega naročila, če je članstvo v taki organizaciji ali združenju obvezno po predpisih države, kjer ima ponudnik svoj sedež;
5. druge pogoje potrebne za izvedbo javnega naročila;
6. da ponudniku na katerikoli način ni dokazana huda strokovna napaka na področju, ki je povezano s poslovanjem naročnika.
(5) Za izpolnjevanje pogojev iz 1. do 5. točke prejšnjega odstavka mora ponudnik priložiti naslednje dokaze:
1. iz 1. točke prejšnjega odstavka – izpisek iz sodne ali druge enakovredne evidence;
2. iz 2. točke prejšnjega odstavka – potrdilo, ki ga izda davčni ali drug pristojni organ države, kjer ima ponudnik svoj sedež;
3. iz 3. točke prejšnjega odstavka – potrdilo ministrstva, pristojnega za pravosodje, da ponudnik ni vpisan v kazensko evidenco;
4. iz 4. točke prejšnjega odstavka – potrdilo organizacije ali združenja, v katerem je članstvo obvezno;
5. iz 5. točke prejšnjega odstavka – listine, potrdila, izjave in druge dokaze, ki na primeren način dokazujejo izpolnjevanje postavljenih pogojev.
(6) Naročnik sme izločiti iz postopka izbire ponudnika, če ne predloži dokazov za izpolnjevanje pogojev iz četrtega odstavka tega člena ali če je dal zavajajoče podatke glede izpolnjevanja pogojev, določenih v razpisni dokumentaciji.
(7) Naročnik ne more zavrniti ponudbe, ki jo je predložil ponudnik, ki ima po predpisih države članice, v kateri ima svoj sedež ali bivališče, pravico opravljati določeno storitveno dejavnost, zato, ker je po predpisih v Republiki Sloveniji mogoče opravljati storitev, ki je predmet javnega naročila, le fizični ali le pravni osebi.".

Za 42. členom se dodajo novi 42.a, 42.b in 42.c člen, ki se glasijo:
"42.a člen
(Ekonomsko-finančni, tehnični in kadrovski pogoji
za priznanje sposobnosti)
(1) Za izpolnjevanje ekonomsko-finančnih, tehničnih in kadrovskih pogojev, lahko naročnik določi raven in druge okvire ekonomsko-finančne, tehnične in kadrovske sposobnosti, v obsegu, ki je potreben in sorazmeren z naravo, vsebino, namenom in obsegom javnega naročila. V tem primeru mora naročnik izločiti iz postopka ponudbo ponudnika, ki ne dokaže, da:
1. je ekonomsko-finančno sposoben; ali
2. razpolaga z zadostnimi tehničnimi ali kadrovskimi zmogljivostmi.
(2) Če naročnik določi pogoje iz prejšnjega odstavka, mora za dokazovanje njihovega izpolnjevanja od ponudnikov zahtevati pisne dokaze. Za dokaze, ki jih mora ponudnik predložiti k ponudbi, da dokaže svojo sposobnost po tem členu, štejejo listine, ki jih izdajo na njegovo zahtevo pristojni organi ali poda ponudnik sam, in sicer za izpolnjevanje pogojev:
1. iz 1. točke prvega odstavka tega člena – revidirana bilanca stanja ali izvlečki iz bilance stanja, kadar je potrebno po ponudnikovem nacionalnem pravu take podatke objaviti, ali izkaze ponudnikovih celotnih prihodkov od prodaje in prihodkov od izdelkov, gradenj ali storitev, na katere se nanaša pogodba za zadnja tri poslovna leta, mnenja in izkaze bank in drugih specializiranih institucij. Naročnik mora v objavi in v razpisni dokumentaciji navesti, katera dokazila iz te točke je izbral in katera druga dokazila, ki dokazujejo ekonomsko-finančno sposobnost, mora ponudnik še predložiti. Če ponudnik iz katerega koli utemeljenega razloga zahtevanih dokazov ne more predložiti, lahko ekonomsko-finančno sposobnost dokaže na drug način, ki ustreza dokazovanju posameznega pogoja in katerega naročnik oceni za primernega;
2. iz 2. točke prvega odstavka tega člena – eno ali več dokazil, skladno s predmetom naročila, količino in namenom. Naročnik lahko zahteva, da morajo ponudniki predložiti:
a) seznam najpomembnejših dobav ali storitev v zadnjih treh letih oziroma gradenj v zadnjih petih letih, skupaj s potrdili o dobro opravljenem delu, z vrednostmi in datumi izvedbe:
– če so bili kupci naročniki po tem zakonu, mora biti dokazilo izdano v obliki potrdila, ki ga izda in podpiše pristojni organ;
– če kupci niso bili naročniki po tem zakonu, potrdilo potrdijo ti kupci. Kadar to ni mogoče, zadostuje ponudnikova izjava o času in kraju izvršitve dela.
V potrdilu o izvedenih gradnjah morajo biti navedeni tudi kraj in kakovost izvedenih del ter skladnost izvedbe s pogodbenimi določili. Naročnik gradenj lahko določi, da mu naročniki potrdila o opravljenem naročilu posredujejo neposredno;
b) popis ponudnikove razpoložljive tehnične opreme za izvedbo javnega naročila;
c) seznam ukrepov za zagotavljanje kakovosti ter opis raziskovalnih zmogljivosti;
č) izobrazbene in strokovne kvalifikacije izvajalca storitve oziroma gradnje ter kvalifikacije vodstvenega osebja, zlasti pa oseb, ki bodo vodile izvedbo storitve oziroma gradnje;
d) navedbo tehničnega osebja ali strokovnih služb, ki bodo vključeni v ponudnikovo izvedbo naročila, ne glede na to, ali so zaposleni pri ponudniku, zlasti pa tistih, ki so odgovorni za nadzor kakovosti;
e) pri storitvah in gradnjah, podatke o povprečnem številu zaposlenih delavcev in vodstvenega osebja v zadnjih treh letih;
f) vzorce, opis ali fotografije izdelkov, ki jih bo ponudnik dobavil. Naročnik lahko v primeru dvoma zahteva dokazilo o njihovi ustreznosti;
g) certifikate, ki jih izdajajo pooblaščeni organi ali druge organizacije za nadzor kakovosti, s katerimi potrdijo skladnost opreme oziroma storitev z zahtevanimi tehničnimi predpisi, specifikacijami in standardi;
h) če gre za kompleksne izdelke ali storitve, ali če je predmet naročila namenjen za posebne namene, se lahko opravi tudi ogled. Ogled opravijo predstavniki naročnika ali po naročnikovem pooblastilu pristojni organ države, kjer ima ponudnik svoj sedež. Ogled obsega ponudnikove proizvodne zmogljivosti, če je potrebno tudi njegove raziskovalne in študijske zmogljivosti ter ukrepe za način ugotavljanja kakovosti;
i) druge izkaze v skladu z namenom javnega naročila.
42.b člen
(Tuji ponudniki)
Če ima ponudnik sedež v tuji državi, mora naročnik preveriti, ali je listino, s katero ponudnik dokazuje zahtevano dejstvo, izdal pristojni organ. Seznam pristojnih organov tujih držav, ki izdajajo listine, ki jih naročnik lahko zahteva v skladu s tem poglavjem in način preveritve teh listin pripravi minister, pristojen za finance. Seznam se po potrebi spremeni ali dopolni.
42.c člen
(Seznam zainteresiranih dobaviteljev in izvajalcev)
(1) Gospodarska zbornica Slovenije, Obrtna zbornica Slovenije in druge z zakonom ustanovljene zbornice z javnimi pooblastili (v nadaljnjem besedilu: zbornica) na podlagi javnega poziva pripravijo uradni seznam zainteresiranih dobaviteljev, izvajalcev gradenj ali storitev o izpolnjevanju pogojev iz 1. in 3. točke prvega odstavka in v 1. in 2. točki drugega odstavka 42. člena ter drugega odstavka 42.a člena tega zakona. Na seznam se lahko vpišejo, ob izpolnjevanju enakih pogojev, tudi izvajalci iz drugih držav. Če zbornica na kakršen koli način sumi, da na seznam vpisani izvajalec zahtevanih pogojev ne izpolnjuje več, ga mora najkasneje v tridesetih dneh od te ugotovitve pisno pozvati, da izpolnjevanje pogojev ponovno dokaže.
(2) Dobavitelj, izvajalec gradnje ali storitev, ki je vpisan v seznamu iz prejšnjega odstavka, lahko za vsako naročilo, v katerem sodeluje, naročniku predloži potrdilo o vpisu, ki ga izda zbornica. V potrdilu morajo biti navedeni pogoji in dokazi, ki so bili podlaga za uvrstitev na seznam. Naročnik mora priznati tudi potrdilo, ki ga izda ustrezni organ druge države članice Evropske unije.
(3) Potrdilo o vpisu iz prejšnjega odstavka velja eno leto in je javna listina.
(4) Vodenje seznama iz prvega odstavka tega člena in izdaja potrdil o vpisu se zaračunavata po ceniku zbornice, na katerega da predhodno soglasje ministrstvo, pristojno za gospodarstvo. Cenik se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
(5) Urad za javna naročila sporoči državam članicam Evropske unije in Evropski komisiji naslove vseh zbornic, ki vodijo sezname iz tega člena.
(6) Urad za javna naročila sporoči drugim državam članicam Evropske unije, lahko pa tudi drugim državam, če obstaja reciprociteta, naslove inštitucij iz prvega odstavka tega člena, ki jim ponudniki iz teh držav pošiljajo vloge za vpis.".

43. člen se spremeni tako, da se glasi:
"43. člen
(Predložitev dokazil)
(1) Če naročnik zahteva kot dokaz o izpolnjevanju ekonomskih in finančnih pogojev iz 42.a člena tega zakona dokazila, mora v objavi javnega razpisa ali v povabilu k oddaji ponudb natančno navesti, katera dokazila bo štel kot ustrezna.
(2) Če naročnik zahteva kot dokaz o izpolnjevanju tehničnih pogojev iz 42.a člena tega zakona dokazila, mora v primeru oddaje javnega naročila za blago in storitve v javnem razpisu ali v povabilu k oddaji ponudb, v primeru oddaje javnega naročila gradnje, pa le v povabilu k oddaji ponudb, natančno navesti, katera dokazila bo štel kot ustrezna.
(3) Obseg zahtevanih podatkov iz prvega in drugega odstavka tega člena mora biti omejen na predmet javnega naročila. Naročnik mora pri tem dosledno upoštevati zakonite interese ponudnika pri varovanju njegovih poslovnih in tehničnih tajnostih.".

44. člen se spremeni tako, da se glasi:
"44. člen
(Nadomestna izjava)
Če v državi, kjer ima ponudnik svoj sedež oziroma po pravu, po katerem je ponudnik ustanovljen, državni organi ne izdajajo potrdil, izpisov ali drugih listin iz 42. člena tega zakona ali pa taka potrdila izpisi ali druge listine ne zajemajo vseh primerov, navedenih v določilih prvega in četrtega odstavka 42. člena tega zakona, jih lahko ponudniki nadomestijo z lastno pisno izjavo, overjeno pred pristojnim organom države, kjer ima tak ponudnik svoj sedež (upravnim ali sodnim organom, notarjem ali pristojno strokovno ali trgovinsko zbornico) ali pisno izjavo, dano pod kazensko in materialno odgovornostjo, če tako določa nacionalni zakon. V Republiki Sloveniji se izjava podana pod materialno in kazensko odgovornostjo šteje za izjavo dano pod prisego.".

Naslov poglavja 2.7. se spremeni tako, da se glasi: "Sposobnost za izvedbo javnega naročila".

45. člen se spremeni tako, da se glasi:
"45. člen
(Ugotovitev sposobnosti ponudnika)
(1) Naročnik mora pred oddajo javnega naročila preveriti, če ponudnik, katerega ponudba je najugodnejša, izpolnjuje pogoje glede sposobnosti, opredeljene v 42. členu tega zakona. V ta namen sme zahtevati le predložitev listin iz 42. člena tega zakona.
(2) Če ponudnik, katerega ponudba je najugodnejša, sposobnosti skladno s prvim odstavkom ne dokaže, naročnik njegovo ponudbo zavrne. V tem primeru lahko naročnik, na način iz prejšnjega odstavka, odda naročilo ponudniku z naslednjo najugodnejšo ponudbo.".