(1) Ta zakon določa obvezna ravnanja naročnikov in ponudnikov pri oddaji javnih naročil za nabavo blaga, oddajo gradenj in naročanje storitev.

(2) Ta zakon določa tudi obvezna ravnanja naročnikov in ponudnikov na področju oddaje javnih naročil pri nabavi blaga, oddaji gradenj in naročanju storitev na vodnem, energetskem, transportnem in telekomunikacijskem področju.

(3) Ta zakon določa način vodenja statističnih podatkov o oddaji javnih naročil.

(4) Ta zakon določa ustanovitev in pristojnosti Urada za javna naročila.

Ta zakon se ne uporablja za naročila:

1. za storitve, ki so dodeljene osebi, ki je naročnik po tem zakonu in jih opravlja na podlagi podeljene izključne pravice, ki temelji na zakonu ali podzakonskem aktu, skladnim s Pogodbo o ustanovitvi Evropske Skupnosti,
2. za katera veljajo drugačna pravila naročanja in so dodeljena:

1. po mednarodnem sporazumu, ki opredeljuje dobavo blaga, oddajo gradenj ali storitev ali javne natečaje za načrte, ki so namenjeni skupnemu izvajanju ali izkoriščanju projekta držav ali organizacij, ki so sklenile tak sporazum. O sklenitvi takega sporazuma je treba obvestiti Evropsko komisijo,
2. družbam v Sloveniji ali v tretjih državah, skladno s sporazumom o stacioniranju enot,
3. v skladu s posebnim postopkom mednarodne organizacije,

3. za zagotovitev osnovnih pogojev za življenje ob naravni ali drugi nesreči, skladno s predpisi o varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami, če vrednost ne presega vrednosti, od katere je treba opraviti objave v Uradnem glasilu Evropskih skupnosti,
4. če gre za nakup oborožitve, vojaške opreme in specialne operativne tehnike ali drugo naročilo zaupne narave, določeno s predpisi vlade. Naročnik, ki izvaja tako naročilo, mora najmanj enkrat letno poročati vladi o teh nabavah,
5. ki so dodeljena tretjim osebam za preprodajo in najem, če naročnik nima izključne ali posebne pravice za preprodajo ali najem predmeta takih naročil in ga lahko druge gospodarske družbe prosto prodajajo ali najemajo pod enakimi pogoji, vrednost pa ne presega vrednosti, od katere je treba opraviti objavo v Uradnem glasilu Evropskih skupnosti.

(1) Po tem zakonu so naročniki:

• organi Republike Slovenije in samoupravne lokalne skupnosti (neposredni uporabniki proračuna),
• javni skladi, javne agencije, javni zavodi in drugi posredni uporabniki proračuna,
• javna podjetja, javni gospodarski zavodi in druge osebe javnega prava.

(2) Poleg naročnikov iz prejšnjega odstavka se po tem zakonu štejejo za naročnika tudi pravne osebe, ki jih z namenom zadovoljevanja potreb v javnem interesu in ne zaradi opravljanja pridobitne dejavnosti ustanovi Republika Slovenija, samoupravna lokalna skupnost ali druga oseba iz prejšnjega odstavka, in izpolnjuje enega od naslednjih pogojev:

• je v celoti ali pretežni meri financirana iz sredstev naročnika iz prvega odstavka tega člena ali
• opravlja naročnik iz prvega odstavka tega člena nadzor nad poslovanjem take osebe ali
• ima v njej naročnik iz prvega odstavka tega člena pravico imenovati več kot polovico članov nadzornega sveta, upravnega odbora ali drugega organa, ki v skladu z zakonom zastopajo in predstavljajo osebo.

(3) Za naročnika se šteje tudi združenje, ki ga oblikuje eden ali več naročnikov iz prvega in drugega odstavka tega člena.

(4) Vlada na predlog ministra, pristojnega za finance, določi sezname naročnikov ali kategorije naročnikov, jih objavi v Uradnem listu Republike Slovenije in posreduje Evropski komisiji.

(1) Za namene tega zakona je:

1. »javno naročilo« – celotni skupek dejanj, ki jih opravi naročnik s ciljem nabave blaga, oddaje storitev ali gradenj po tem zakonu;
2. »pogodba o oddaji javnega naročila« – v skladu z izvedenim postopkom po tem zakonu v pisni obliki sklenjena odplačna pogodba med naročnikom in dobaviteljem, izvajalcem gradenj ali izvajalcem storitev, katere predmet je nabava blaga, izvedba gradnje ali storitve;
3. »ponudnik« – dobavitelj blaga ali izvajalec gradnje ali storitve, ki predloži ponudbo in je lahko pravna ali fizična oseba ali skupina pravnih ali fizičnih oseb. Če ta zakon ne določa drugače, veljajo določila za ponudnika tudi za udeležence v postopku ugotavljanja sposobnosti (v nadaljnjem besedilu: prva faza) v omejenem postopku in postopku s pogajanji ter kandidate;
4. »kandidat« – oseba, ki pokaže interes za oddajo ponudbe in jo naročnik povabi k oddaji ponudbe v omejenem postopku ali postopku s pogajanji;
5. »odprti postopek« tisti postopek, pri katerem lahko vsi, ki imajo interes, predložijo svoje ponudbe;
6. »omejeni postopek« – postopek, pri katerem lahko oddajo ponudbo le tisti kandidati, ki jih k temu povabi naročnik;
7. »postopek s pogajanji« – postopek, v katerem se naročnik z možnimi ponudniki, ki jih sam izbere, posvetuje in z enim ali več od njih pogaja o vsebini pogodbe;
8. »natečaj« – oblika postopka, ki se uporabi predvsem v primeru naročila storitev za pridobitev načrta planiranja prostora, urbanističnih načrtov, načrtov na področju arhitekture, inženiringa ali informatike, pri tem pa načrt izbira v naprej določena žirija, ne glede na dodelitev nagrade za izbrani načrt;
9. »merilo« – element za vrednotenje, primerjanje ali presojanje ponudb;
10. »pogoj« – element, ki mora biti v ponudbi v celoti izpolnjen na način, kot je predviden v razpisni dokumentaciji in je izključne narave;
11. »kvalifikacijski sistem« – način izvedbe prve faze omejenega postopka, ki se uporablja za oddajo javnih naročil na vodnem, energetskem, telekomunikacijskem in transportnem področju;
12. »pravočasna ponudba« – ponudba, ki je predložena naročniku do izteka roka, določenega v razpisni dokumentaciji;
13. »pravilna ponudba« tista ponudba, ki je pravočasna in za katero se po odpiranju ponudb, na podlagi pregleda in ocenjevanja ugotovi, da v celoti izpolnjuje vse zahteve iz razpisne dokumentacije;
14. »elektronska ponudba« – vsaka ponudbena dokumentacija ali del ponudbene dokumentacije, ki je opredeljena v razpisnih pogojih in je shranjena oziroma posredovana naročniku v elektronski obliki ter ustreza načelom varnega elektronskega poslovanja po zakonu o elektronskem poslovanju in elektronskem podpisu (Uradni list RS, št. 57/2000) in tvori z drugimi deli ponudbe istega ponudnika nedvoumno zaključeno in smiselno celoto. Obliko zapisa in način posredovanja dokumentacije ali dela dokumentacije v elektronski obliki mora v razpisni dokumentaciji opredeliti naročnik;
15. »centralni organ naročanja« – naročnik, ki ga pooblastijo drugi naročniki za naročanje blaga, gradenj ali storitev za potrebe drugih naročnikov;
16. »okvirni sporazum« – sporazum med enim od naročnikov, ki opravlja dejavnost na vodnem, energetskem, transportnem ali telekomunikacijskem področju in enim ali več dobavitelji blaga, izvajalci gradenj ali ponudniki storitev, katerega namen je, da se oblikujejo pogoji, ki urejajo oddajanje naročil v danem obdobju, zlasti glede cen in, kjer je to primerno, glede predvidenih količin;
17. »elektronska dražba« je vrsta dražbe, ki jo lahko izvede naročnik v postopku oddaje javnega naročila, v eni ali več ponovitvah in poteka v elektronski obliki. Z izvedbo dražbe se dosežejo spremembe ponudbe: nova nižja cena ali izboljšanje ponudbe v okviru drugih vnaprej določenih meril;
18. »enotni informacijski portal« je spletni informacijski portal Urada za javna naročila, kamor naročniki neposredno pošiljajo objave razpisov in drugo razpisno dokumentacijo v skladu s tem zakonom in drugimi predpisi, ki urejajo načine in vrsto objav.

Naročnik mora z izvedbo javnega naročila in izborom ponudbe zagotoviti, da je poraba sredstev za naročnika najbolj gospodarna glede na namen javnega naročila in na predmet javnega naročila.

(1) Naročnik ne sme omejevati konkurence med ponudniki, zlasti ne sme omejevati možnih ponudnikov z neupravičeno uporabo omejitvenega postopka ali z uporabo diskriminatornih meril in mora pri tem ravnati skladno s predpisi o varstvu konkurence.

(2) Pripravljalec razpisne dokumentacije ali njenih delov ne sme nastopati kot ponudnik ali kot podizvajalec in ne sme sodelovati s ponudnikom pri pripravi ponudbe.

(3) Naročnik ne sme zahtevati od ponudnika, da pri izvedbi naročila zaposli določene podizvajalce, ali da izvede kakšen drug posel, kot na primer izvoz določenega blaga ali storitev, če s posebnim zakonom ali mednarodnim sporazumom ni določeno drugače. V tem primeru mora naročnik že v razpisni dokumentaciji navesti, da bo moral ponudnik zaposliti določeno število domačih podizvajalcev ali vključiti v izvedbo določeno vrednost ali količino blaga in storitev slovenskega porekla.

(1) Sredstva se lahko porabijo le v okviru pogodbe in predmeta pogodbe, sklenjene na podlagi izvedenega postopka javnega naročila.

(2) Postopki naročanja po tem zakonu so javni, kar se zagotavlja skozi objave javnih naročil na enotnem informacijskem portalu Urada za javna naročila in v uradnih glasilih. Vsakdo, ki ima ali je imel interes za dodelitev naročila, ima pravico pridobiti podatke o izvedenem postopku oddaje javnega naročila, v skladu s tem zakonom.

(1) Naročnik mora zagotoviti, da med ponudniki v vseh elementih in fazah postopka oddaje javnega naročila ni razlikovanja.

(2) Naročnik mora zagotoviti, da ne ustvarja okoliščin, ki pomenijo krajevno, predmetno ali osebno diskriminacijo ponudnikov ali diskriminacijo, ki izvira iz klasifikacije dejavnosti, ki jo opravlja ponudnik.

(3) Ugotavljanje izvora blaga ali storitev je dopustno v primerih in za tisti namen, ko tako določa posebni predpis.

(4) Naročnik ne sme izločiti ponudbe samo zato, ker ima ponudnik sedež v državi, ki z Republiko Slovenijo nima sklenjenega sporazuma o enakopravni obravnavi domačih in tujih ponudnikov.

(5) Če Republika Slovenija nima sklenjenega sporazuma iz prejšnjega odstavka tega člena, sme naročnik v primeru naročanja na vodnem, energetskem, transportnem in telekomunikacijskem področju dodeliti javno naročilo domačemu ponudniku skladno z določili tega zakona.

(1) Naročnik mora varovati kot zaupne vse podatke o ponudnikih, vsebovane v ponudbeni dokumentaciji in ki jih kot zaupne določa predpis o gospodarskih družbah ali drug predpis.

(2) Naročnik mora odkloniti dajanje takšnih obvestil, ki bi pomenila kršitev zaupnosti podatkov, dobljenih v ponudbah.

(3) Naročnik mora imena ponudnikov in predložene ponudbe varovati kot poslovno skrivnost do roka, določenega za odpiranje ponudb.

(1) Pri posredovanju tehničnih specifikacij ponudnikom in kandidatom za izbiro dobaviteljev blaga in izvajalcev gradenj in storitev in v zvezi z oddajo naročil lahko naročnik zahteva varovanje zaupnih podatkov, ki jim jih daje na razpolago.

(2) Vsi, ki so prejeli podatke, ki so določeni s posebnimi predpisi kot zaupni, ne glede na stopnjo zaupnosti, morajo upoštevati zaupno naravo prejetih podatkov.

(1) Naročnik mora evidentirati vse faze postopka oddaje javnega naročila: izbor ponudbe, sklenitev pogodbe, izvajanje pogodbe, način oddaje dodatnih del, prevzem blaga, gradnje ali storitve, izvajanje izvajalčevih obveznosti v garancijski dobi, pogarancijsko vzdrževanje in podobno.

(2) Naročnik mora hraniti dokumentacijo o postopku oddaje javnega naročila.

(3) Naročnik mora voditi in hraniti evidenco o pogajanjih v postopkih, kjer je oddal javno naročilo s pogajanji.

Naročnik mora hraniti dokumentacijo skladno s predpisi, ki urejajo področje dokumentarnega gradiva in arhiva. Naročnik pa mora hraniti dokumentacijo najmanj toliko časa, kolikor trajajo pogodbeni roki izvajanja posameznega javnega naročila.

(1) Naročnik mora pripraviti razpisno dokumentacijo in voditi postopek v slovenskem jeziku. Ponudnik mora predložiti ponudbo v slovenskem jeziku.

(2) Naročnik sme poleg razpisne dokumentacije v slovenskem jeziku dovoliti uporabo tujih jezikov. V tem primeru pripravi razpisno dokumentacijo ali dele razpisne dokumentacije tudi v tujem jeziku. Naročnik lahko določi v razpisni dokumentaciji, da smejo ponudniki predložiti svoje ponudbe delno ali v celoti v tujem jeziku, zlasti v delu, ki se nanaša na tehnične značilnosti, kakovost in tehnično dokumentacijo. Če naročnik dovoli, da ponudnik predloži del ponudbene dokumentacije v tujem jeziku, mora naročnik navesti, kateri del ponudbe je lahko v tujem jeziku.

(3) Če naročnik ob pregledovanju in ocenjevanju ponudb meni, da je treba del ponudbe, ki ni predložen v slovenskem jeziku, prevesti v slovenski jezik, lahko to zahteva in ponudniku določi ustrezni rok.

(4) Naročnik mora navesti tisti tuji jezik, v katerem lahko ponudnik predloži ponudbo.

(5) Za presojo spornih vprašanj se vedno uporablja razpisna dokumentacija v slovenskem jeziku ali ponudba v slovenskem jeziku.

(6) Določila tega člena, ki veljajo za slovenski jezik, veljajo na dvojezičnih območjih, v okviru izvajanja posebnih pravic pripadnikov italijanske in madžarske skupnosti, smiselno tudi za italijanski oziroma madžarski jezik.

(1) Vrednost predmeta javnega naročila v razpisni dokumentaciji in ponudbi mora biti navedena v slovenskih tolarjih.

(2) Naročnik lahko določi, da ponudniki v svoji ponudbi navedejo tudi vrednost v drugih valutah. Pri tem mora naročnik navesti, da se za preračun v slovenske tolarje uporabi srednji tečaj Banke Slovenije, veljaven na dan odpiranja ponudb.

(3) V primeru, da smejo ponudniki predložiti ponudbo tudi v drugi valuti, mora naročnik v razpisni dokumentaciji navesti, v katerih valutah je možno predložiti ponudbo.

(1) Naročnik sme pričeti s postopkom oddaje javnega naročila, če je javno naročilo predvideno v načrtu nabav in so v proračunu Republike Slovenije, proračunu lokalne skupnosti ali finančnem načrtu predvidena sredstva. Sredstva za posamezno javno naročilo ne smejo presegati zneska, določenega s predpisom, ki ureja izvrševanje proračuna in javno financiranje. Če traja izvajanje javnega naročila več let, morajo biti obveznosti, ki bodo terjale plačilo v naslednjih letih, dogovorjene v višini, ki jih določa predpis o izvrševanju proračuna za posamezno leto.

(2) V primeru oddaje javnega naročila po omejenem postopku sme naročnik opraviti prvo fazo postopka tudi takrat, ko nima zagotovljenih sredstev za celotno obdobje izvajanja javnega naročila.

(3) Če je javno naročilo investicijskega značaja, mora naročnik pripraviti investicijski program po enotni metodologiji za izdelavo programov investicijskega značaja in v skladu z načrtom razvojnih programov. Program mora potrditi predstojnik naročnika s pisnim sklepom.

Če še ni sprejet proračun Republike Slovenije, proračun lokalne skupnosti ali sprejet finančni načrt drugega naročnika, zavezanega po tem zakonu, sme naročnik pričeti postopek, vendar le do višine sredstev, določenih skladno s predpisom o začasnem financiranju.

(1) Postopki za oddajo javnih naročil so:

1. odprti postopek,
2. omejeni postopek,
3. postopek s pogajanji.

(2) Naročnik za oddajo javnega naročila izbere praviloma odprti ali omejeni postopek.

(3) V primeru oddaje naročil na vodnem, energetskem, telekomunikacijskem in transportnem področju lahko naročnik odda javno naročilo po odprtem postopku, omejenem postopku ali postopku s pogajanji s predhodno objavo.

Odprti postopek oddaje javnega naročila je postopek, pri katerem lahko vsi, ki imajo interes pridobiti javno naročilo, predložijo svoje ponudbe, pripravljene skladno z vnaprej določenimi zahtevami naročnika, določenimi v razpisni dokumentaciji.

(1) Omejeni postopek oddaje javnega naročila je postopek, v katerem naročnik v prvi fazi prizna sposobnost ponudnikom na podlagi vnaprej določenih pogojev in v drugi fazi povabi k oddaji ponudb kandidate, ki jim je priznal sposobnost. Naročnik sestavi seznam kandidatov in določi obdobje, za katerega priznava sposobnost. To obdobje ne sme biti daljše od treh let.

(2) Omejeni postopek lahko naročnik uporabi, če so predmet javnega naročila stalne nabave, ki jih naročnik po obsegu in časovno ne more vnaprej določiti in jih je mogoče takoj kupiti ali opraviti ter se ne proizvajajo po posebnih zahtevah naročnika, oziroma za katere je vzpostavljen trg.

(3) Naročnik sme za oddajo javnega naročila skleniti z več ponudniki okvirni sporazum. Naročnik ne sme zlorabljati okvirnih sporazumov z namenom, da bi oviral, omejeval ali izkrivljal konkurenco.

(4) Določilo prejšnjega odstavka se lahko uporablja v postopkih oddaje javnih naročil, ko celotna vrednost javnega naročila, ki bo oddano na podlagi okvirnega sporazuma, ne presega vrednosti, od katere dalje je treba objaviti javni razpis v Uradnem glasilu Evropskih skupnosti, in v vseh primerih oddaje javnih naročil na vodnem, energetskem, telekomunikacijskem in transportnem področju.

(1) Naročnik sme oddati javno naročilo po postopku s pogajanji brez predhodne objave:

1. če v postopku oddaje javnega naročila v odprtem ali omejenem postopku ne pridobi nobene ponudbe in pod pogojem, da se prvotno določen predmet javnega naročila in vsebina razpisne dokumentacije bistveno ne spremenita. Če vrednost naročila presega vrednost, od katere dalje je potrebna objava javnega naročila tudi v Uradnem glasilu Evropskih skupnosti, mora predložiti poročilo o tem Evropski komisiji;
2. če v odprtem ali omejenem postopku ne pridobi nobene primerne ponudbe in pod pogojem, da se prvotno določen predmet javnega naročila in vsebina razpisne dokumentacije bistveno ne spremenita. Če vrednost naročila presega vrednost, od katere dalje je potrebna objava javnega naročila tudi v Uradnem glasilu Evropskih skupnosti, mora predložiti poročilo o tem Evropski komisiji;
3. če lahko zaradi tehničnih oziroma umetniških zahtev predmeta javnega naročila ali iz razlogov, ki so povezani z varovanjem izključnih pravic, naročilo izpolni le določen dobavitelj, izvajalec gradenj ali storitev;
4. kadar je iz razlogov, ki jih ni bilo mogoče predvideti in jih ni mogoče pripisati naročnikovemu ravnanju, zaradi izredne nujnosti javno naročilo neizogibno potrebno oddati in ni mogoče spoštovati niti skrajšanih rokov, ki so predpisani za odprti ali omejeni postopek ali postopek s pogajanji;
5. če vrednost javnega naročila ne presega vrednosti, od katere dalje je treba objaviti javni razpis v Uradnem glasilu Evropskih skupnosti, če lahko naročilo izpolni vnaprej znano končno število sposobnih ponudnikov in pod pogojem, da enakopravno obravnava vse ponudnike.

(2) V primerih oddaje javnega naročila iz 3. in 4. točke prejšnjega odstavka mora naročnik pred sprejetjem sklepa iz 21. člena tega zakona predhodno obvestiti Urad za javna naročila.

(3) Naročnik sme oddati naročilo po postopku s pogajanji po predhodni objavi:

1. če v odprtem ali omejenem postopku ne dobi nobene pravilne ali sprejemljive ponudbe, pri čemer pa se prvotno določen predmet javnega naročila in vsebina razpisne dokumentacije ne smeta bistveno spremeniti. Naročnik mora objaviti javni razpis po tem postopku, razen če je vključil v postopek s pogajanji vse ponudnike, katerih ponudbe so bile predložene v predhodno izvedenem odprtem ali omejenem postopku in so bile ponudbe skladne z zahtevo za izpolnjevanje pogojev iz 42. člena tega zakona;
2. v izjemnih primerih oddaje gradenj ali storitev, ko narava naročila in z naročilom povezana tveganja ne dopuščajo naročniku, da bi predhodno v celoti ocenil stroške naročila.

(4) Naročnik lahko odda javno naročilo blaga in storitev po postopku s pogajanji brez predhodne objave tudi v primeru, če ima ponudnik status invalidskega podjetja in vrednost javnega naročila ne presega vrednosti, od katere dalje je potrebno objaviti javni razpis v Uradnem glasilu Evropskih skupnosti. Pri tem mora ponudnik zagotoviti, da bodo javno naročilo pretežno izvajale invalidne osebe, ki so pri njem zaposlene.

(5) Naročnik mora v primerih iz tretjega in četrtega odstavka tega člena preveriti, da pogodbena cena ni višja od primerljive cene na tržišču in skrbno preveriti kakovost predmeta, ki je predmet javnega naročila.

(6) Minister, pristojen za finance, predpiše, kdaj šteje ponudba za nepravilno, neprimerno ali nesprejemljivo.

(7) Naročnik lahko uporabi postopek s pogajanji po predhodni objavi tudi v primeru natečaja za oddajo javnega naročila izdelave projektne dokumentacije nameravane gradnje v primeru, če ocenjena vrednost javnega naročila ne presega vrednosti, ko je potrebna objava v Uradnem glasilu Evropskih skupnosti.

(1) Naročnik začne postopek oddaje javnega naročila s pisnim sklepom, s katerim lahko imenuje tudi osebe, ki bodo izvedle postopek v celoti ali le ocenile ponudbe.

(2) Minister, pristojen za finance, predpiše natančnejšo vsebino sklepa iz prejšnjega odstavka.

(1) Naročnik sme pisno pooblastiti za izvedbo postopka oddaje javnega naročila drugo osebo javnega ali zasebnega prava, ki izvede postopek v imenu in za račun naročnika.

(2) Pri oddaji naročila na vodnem, energetskem, telekomunikacijskem ali transportnem področju sme naročnik uporabiti seznam usposobljenih ponudnikov drugega naročnika. To svojo odločitev o uporabi seznama drugega naročnika mora pisno obrazložiti.

(1) Naročnik mora pripraviti tako razpisno dokumentacijo, da bo ponudnik na njeni osnovi lahko pripravil pravilno ponudbo.

(2) Podatki v razpisni dokumentaciji morajo biti enaki podatkom navedenim v objavi javnega razpisa.

(3) Vsebino razpisne dokumentacije lahko sestavljajo:

1. povabilo k oddaji ponudbe,
2. navodila ponudnikom za izdelavo ponudbe,
3. pogoji za ugotavljanje usposobljenosti in navodila o načinu dokazovanja usposobljenosti ponudnika (le v primeru odprtega postopka),
4. obrazce izjave, da ponudnik sprejema pogoje razpisa,
5. vzorec pogodbe,
6. vrsto, tehnične značilnosti in kakovost, količino ter opise blaga, gradenj in storitev, čas izvršitve, lokacijo izvršitve oziroma dostave blaga, morebitne dodatne storitve ipd.,
7. tehnično dokumentacijo in načrte,
8. elemente za pripravo predračuna z navodilom o izpolnitvi,
9. navedbo vrste finančnega zavarovanja, s katerim ponudnik zavaruje izpolnitev svoje obveznosti v postopku oddaje javnega naročila, kot so različne oblike zastave vrednostnih papirjev ali drugih predmetov, hipoteke, menice, jamstva, ki jih izdajajo zasebne družbe ali druge pravne osebe z ustrezno finančno boniteto, bančne garancije, zavarovanja pri zavarovalnicah in podobno,
10. v primeru oddaje javnega naročila za oddajo gradnje ali storitve navedbo pristojnega organa, ki daje ustrezna obvestila in pojasnila glede obveznosti, katerih izpolnjevanje je povezano z določbami o varstvu pri delu, zaposlovanju in delovnimi pogoji, veljavnimi v Republiki Sloveniji. Naročnik mora izrecno zahtevati, da ponudniki pri sestavljanju svojih ponudb navedejo, da so upoštevali obveznosti, ki izhajajo iz navedenih predpisov.

Razpisna dokumentacija lahko vsebuje tudi druge listine, ki so, glede na predmet naročila, potrebne pri izdelavi ponudbe.

(4) Minister, pristojen za finance, predpiše vrste finančnih zavarovanj iz 9. točke tretjega odstavka tega člena. Z zakonom, ki ureja izvrševanje proračuna Republike Slovenije za posamezno leto, se določijo vrednosti, od katerih naprej mora naročnik zahtevati v postopkih oddaje javnih naročil bančno garancijo ali ustrezno finančno zavarovanje pri zavarovalnicah.

(1) Naročnik mora od dneva objave javnega razpisa dalje omogočiti zainteresiranim ponudnikom vpogled v razpisno dokumentacijo in jo na zahtevo predati vsakomur, ki to zahteva. Naročnik sme zaračunati samo stroške razmnoževanja in pošiljanja razpisne dokumentacije. Razpisno dokumentacijo na zahtevo izroči osebno, po pošti, telefaksu ali elektronski pošti, če je tak način dostave možen. Naročnik lahko razpisno dokumentacijo objavi na spletnih straneh. Naročnik v odprtem postopku ne sme omejevati roka, do katerega lahko ponudniki zahtevajo razpisno dokumentacijo.

(2) Ponudniki morajo zahtevati od naročnika razpisno dokumentacijo čim prej po objavi razpisa. Naročnik mora poslati razpisno dokumentacijo najkasneje v šestih dneh od dneva, ko jo je ponudnik zahteval.

(3) Ponudnik ne more uveljavljati naknadnih podražitev iz naslova nepopolne ali neustrezne razpisne dokumentacije, za tiste dele izvedbe javnega naročila, ki v razpisni dokumentaciji niso bili ustrezno opredeljeni, pa bi jih glede na predmet javnega naročila in na celotno dokumentacijo ponudnik lahko predvidel.

(1) Če naročnik v roku, določenem za predložitev ponudb, spremeni ali dopolni razpisno dokumentacijo, jo mora nemudoma brezplačno posredovati tistim ponudnikom, ki so jo že prejeli.

(2) Po poteku roka za oddajo ponudb naročnik ne sme več spreminjati ali dopolnjevati razpisne dokumentacije. Če naročnik ugotovi, da na podlagi obstoječe razpisne dokumentacije ne more ali ne bo mogel oceniti prispelih ponudb, mora ponoviti javni razpis in povrniti ponudnikom na njihovo zahtevo stroške, za katere predložijo dokazila.

(3) Če kateri koli ponudnik zahteva v zvezi z razpisno dokumentacijo v zvezi s pripravo ponudbe kakršno koli dodatno obvestilo ali pojasnilo, mora zanj zaprositi pravočasno oziroma najkasneje pet dni pred potekom roka za oddajo ponudb. Naročnik mu mora pisni odgovor posredovati najkasneje v naslednjih treh dneh. Naročnik mora posredovati obvestilo tudi vsem, ki so prejeli razpisno dokumentacijo.

(4) Če je razpisna dokumentacija ali dopolnilni dokumenti preobširni, če se lahko pripravi ponudba le po ogledu kraja izvršitve javnega naročila in po pregledu dopolnilnih listin na kraju samem, ali če naročnik spremeni ali dopolni razpisno dokumentacijo šest dni ali manj pred rokom, določenim za predložitev ponudb, mora, glede na obseg in vsebino sprememb, ustrezno podaljšati rok za predložitev ponudb.

(5) O podaljšanju roka mora naročnik pisno obvestiti vse ponudnike, ki so že prejeli razpisno dokumentacijo in spremembo roka objaviti na način, kot je bil objavljen razpis.

(1) Naročnik, ob upoštevanju načela gospodarnosti, predmet javnega naročila lahko oblikuje v smiselno sklenjene celote (v nadaljnjem besedilu: sklope) tako, da jih je mogoče oddajati ločeno. Naročnik ne sme izbrati načina določitve vrednosti tako, da bi se zaradi nižje ocenjene vrednosti izognil uporabi tega zakona glede na mejne vrednosti predmeta javnega naročila.

(2) Ocenjena vrednost javnega naročila se določi brez davka na dodano vrednost.

(3) Tolarska protivrednost zneskov, določenih v tem zakonu v EUR, se določi z zakonom o izvrševanju proračuna. Izračun te vrednosti temelji na povprečnih dnevnih vrednostih tolarja, izraženih v EUR in EUR, izraženih v posebni pravici črpanja (SDR), za obdobje 24 mesecev, ki se zaključi zadnjega dne v avgustu pred revizijo 1. januarja.

(1) Osnova za izračun ocenjene vrednosti naročila se določi na naslednji način:

1. pri prodajni pogodbi celotna vrednost predmeta pogodbe;
2. v primeru nakupa na obroke, najemne ali zakupne pogodbe ali pogodbe o leasingu za določeno obdobje 12 mesecev ali manj, se upošteva celotna vrednost pogodbe za ves čas njenega trajanja, če pa čas presega 12 mesecev, pa njena celotna vrednost vključuje vrednost za prvih 12 mesecev in vrednost za preostali čas do poteka pogodbe;
3. v primeru pogodbe iz prejšnje točke, sklenjene za nedoločen čas ali če obstaja dvom glede trajanja pogodbe, se upošteva njena mesečna vrednost, pomnožena z 48.

(2) Če so predmet javnega naročila redni nakupi blaga, gradenj ali storitev, se pri določitvi vrednosti upošteva:

• dejanska celotna vrednost primerljivih naročil, oddanih v prejšnjem proračunskem letu ali zadnjih 12 mesecih, pri čemer je treba upoštevati spremembe količin ali vrednosti, ki so pričakovane za obdobje naslednjih 12 mesecev; ali
• pogodbena vrednost zadnjega javnega naročila in na tej podlagi ocenjena skupna vrednost za naslednjih 12 mesecev ali za daljše obdobje, če se sklepa pogodba za daljše obdobje.

(3) Če bi predlagani obseg istovrstnih nabav lahko pripeljal do naročil, ki bi bila lahko podeljena v ločenih delih (sklopih), je treba za osnovo vzeti ocenjeno vrednost celotne vsote naročila.

(4) V primeru, da naročnik v razpisni dokumentaciji opredeli možnost predložitve ponudbe z opcijami, osnova za izračun ocenjene vrednosti javnega naročila blaga ali storitve vključuje vse opcije.

(5) Podlaga za izračunavanje vrednosti okvirnega sporazuma je ocenjena najvišja vrednost vseh javnih naročil, predvidenih za zadevno obdobje, vezanih na okvirni sporazum.

(1) Poleg načina določitve ocenjene vrednosti iz 27. člena tega zakona, naročnik za namene določitve ocenjene vrednosti javnega naročila storitev upošteva celotno plačilo storitev, pri čemer upošteva elemente za določitev vrednosti iz tega podpoglavja.

(2) Pri posameznih storitvah se kot osnova za določitev vrednosti šteje:

• za zavarovalne storitve: višina premije;
• za bančne in druge finančne storitve: honorar, provizija, obresti in obenem vsi drugi stroški, ki bremenijo naročnika storitev;
• za arhitekturne storitve, industrijsko oblikovanje, prostorsko planiranje in podobno: honorar ali provizija.

(1) Poleg upoštevanja določb 27. člena tega zakona za določitev vrednosti naročila, je podlaga za izračun vrednosti naročila za gradnje skupna vrednost gradnje.

(2) Pri ocenjevanju vrednosti naročila za gradnje mora naročnik vključiti vrednost vsega blaga in storitev, ki so potrebni za izvedbo naročila.

(3) Ocenjena vrednost javnega naročila gradnje mora vključevati vrednost blaga, ki je potrebno za izvedbo gradnje in ga naročnik da izvajalcu za izvedbo gradnje.

(4) Naročnik, ki opravlja dejavnost na vodnem, energetskem, telekomunikacijskem in transportnem področju, ne sme prišteti k vrednosti naročila za gradnje vrednosti blaga ali storitev, ki niso potrebni za izvršitev naročila, z namenom da bi se izognil uporabi zakona za naročila tega blaga ali teh storitev.

(1) Če so gradnje ali storitve predmet posameznih sklopov, od katerih je vsak sklop predmet posebne pogodbe, je treba pri ocenjevanju vrednosti naročila upoštevati vrednost vseh sklopov skupaj.

(2) Naročnik mora tudi posamezne sklope, katerih skupna vrednost je večja od vrednosti, določene v 83., 89., 101., 113. in 116. členu tega zakona, oddati skladno z določili tega zakona.

(3) Objava v Uradnem glasilu Evropskih skupnosti ni obvezna za oddajo sklopov, katerih ocenjena vrednost je manjša od 1,000.000 EURO za gradnje oziroma 80.000 EURO za storitve in pod pogojem, da skupna vrednost tako izvzetih sklopov ne presega 20% skupne vrednosti vseh sklopov.

(1) Tehnične specifikacije so obvezni sestavni del razpisne dokumentacije. Naročnik jih mora navesti v razpisni dokumentaciji, ki se nanaša na vsako posamezno javno naročilo.

(2) Ne glede na veljavne slovenske tehnične predpise in njihovo skladnost s pravnim redom Evropskih skupnosti mora naročnik določiti tehnične specifikacije v razpisni dokumentaciji tako, da se sklicuje na slovenske standarde, ki so privzeti evropski standardi, ali s sklicevanjem na evropska tehnična soglasja ali s sklicevanjem na splošne tehnične specifikacije. Če je evropski standard, mednarodni standard ali drug nacionalni standard privzet v slovensko standardizacijo, mora to pri navajanju navesti.

(3) Naročnik izroči osebam, ki se zanimajo za pridobitev javnega naročila, na njihovo zahtevo na voljo tehnične specifikacije, ki jih redno navaja v svojih javnih naročilih blaga, gradenj ali storitev, ali tehnične specifikacije, ki jih namerava upoštevati v javnih naročilih in so vključena v periodično informativno obvestilo. Če te tehnične specifikacije temeljijo na dokumentaciji, ki je na voljo zainteresiranim osebam, zadostuje napotilo na to dokumentacijo.

(1) Naročnik ne sme uporabiti ali navajati takšnih tehničnih specifikacij, ki omenjajo blago, storitev ali gradnjo določene izdelave, izvora ali določenega postopka izvedbe če bi s takim navajanjem dajal prednost določenim ponudnikom ali jih s takim navajanjem neupravičeno izločil.

(2) Naročnik v razpisni dokumentaciji ne sme zapisati določila, ki bi pomenilo prednost ali izključitev po prejšnjem odstavku, razen če predmet javnega naročila takšno določilo opravičuje. Naročnik ne sme navajati posameznih blagovnih znamk, patentov, tipov ali posebnih izvorov ali izdelave.

(3) Če naročnik v razpisni dokumentaciji ne more opisati predmeta pogodbe tako, da bi bile specifikacije za ponudnike dovolj natančno razumljive, mora navedbam elementov, kot so blagovna znamka, patent, tip ali proizvajalec, obvezno dodati navedbo »ali podobno«.

(1) Kadar naročnik, ki naroča storitev, zahteva potrdilo o izpolnjevanju zahtev za vodenje in zagotavljanje kakovosti, ki ga izdajo neodvisni organi in organizacije za potrjevanje skladnosti storitev z določenimi standardi, se mora sklicevati na sistem zagotavljanja kakovosti v skladu s skupino slovenskih standardov SIST EN ISO 9000, ki izpolnjujejo zahteve iz skupine slovenskih standardov SIST EN 45000, ki privzemajo evropske standarde iz serije EN ISO 9000 ali EN 45 000.

(2) V primeru oddaje javnega naročila storitve mora naročnik priznati enakovreden certifikat, ki ga je izdal pristojni organ druge države članice Evropske unije. Prav tako mora sprejeti drug dokaz o enakovrednem sistemu za zagotavljanje kakovosti, če ponudnik storitve ne more pridobiti takega certifikata ali nima možnosti pridobiti takega certifikata v času, ki ga določi naročnik.

(1) Tehnične specifikacije in projektna dokumentacija, opredeljene v tem zakonu, pomenijo tehnične zahteve, ki so obvezni sestavni del razpisne dokumentacije, kjer so določene značilnosti sklopov del, materialov, izdelkov, blaga ali storitev. Omogočati morajo, da se delo, material, izdelek, nabava ali storitev opiše objektivno in na način, ki ustreza uporabi za potrebe naročnika.

(2) Tehnične specifikacije lahko vsebujejo zahteve glede kakovosti, učinkovitosti, varnosti, zahteve ali mere, ki se nanašajo na material, izdelek, blago ali storitev glede zagotavljanja kakovosti, terminologije, znakov, testiranj in testnih metod, pakiranja, označevanja in etiketiranja.

(3) V primeru naročil za gradnje lahko tehnične specifikacije vsebujejo tudi predpise za načrtovanje in izračun stroškov, preizkus, pregled in prevzemne pogoje ter tehnike ali metode gradnje.

(1) Naročniku ni treba uporabljati določil 31. člena tega zakona v naslednjih primerih:

1. če standardi, evropska tehnična soglasja ali splošne tehnične specifikacije oziroma projektna dokumentacija ne vsebujejo nobenega določila, ki bi nakazovalo na ocenjevanje skladnosti, ali če ni tehničnih sredstev za zadovoljivo ugotavljanje skladnosti izdelka ali storitve s temi standardi, evropskimi tehničnimi soglasji ali splošnimi tehničnimi specifikacijami oziroma projektno dokumentacijo;
2. če bi uporaba določala vnaprej uporabo medsebojnega priznavanja odobritev tipa za radijsko in telekomunikacijsko in terminalsko opremo ali uporabo standardov na področju informacijske tehnike in tehnologije in telekomunikacij ali drugih instrumentov skupnosti na posebnih področjih blaga ali storitev;
3. če bi uporaba standardov, evropskih tehničnih soglasij ali splošnih tehničnih specifikacij zahtevala, da naročnik opravi nabavo blaga, ki bi bilo nezdružljivo z že obstoječo opremo ali bi imela nabava blaga za posledico nesorazmerne stroške ali bi povzročila naročniku nesorazmerne tehnične težave;
4. če je obravnavano javno naročilo inovativne narave, zaradi česar uporaba obstoječih evropskih standardov, evropskih tehničnih soglasij ali splošnih tehničnih specifikacij ne bi bila primerna.

(2) Če ocenjena vrednost javnega naročila presega vrednost, ko mora naročnik oddajo javnega naročila objaviti tudi v Uradnem glasilu Evropskih skupnosti, mora naročnik, ki se sklicuje na prejšnji odstavek, kjer je možno, razloge za uporabo izjem obrazložiti v objavi javnega naročila in v razpisni dokumentaciji. V vsakem primeru pa mora biti pisna obrazložitev sestavni del dokumentacije o oddaji javnega naročila. Takšno pisno obrazložitev mora naročnik nemudoma posredovati Evropski komisiji ali državi članici na njihovo zahtevo.

(3) Za oddajo javnih naročil na vodnem, energetskem, telekomunikacijskem in transportnem področju se ne uporabljajo določbe podpoglavja 2.5, glede obvezne uporabe tehničnih pravil.

Če evropski standardi, evropske tehnične specifikacije ali splošne tehnične specifikacije ne obstajajo, se tehnične specifikacije v razpisni dokumentaciji določijo na naslednji način:

1. naročnik mora tehnične specifikacije sestaviti v skladu s tehničnimi specifikacijami, veljavnimi v Republiki Sloveniji. Te tehnične specifikacije morajo izpolnjevati temeljne zahteve, ki veljajo v okviru Evropskih skupnosti in se uporabljajo za tehnično usklajevanje po postopkih, ki so za to posebej predvideni, še zlasti pa je navedeno treba upoštevati pri nabavi gradbenih izdelkov, informacijske tehnologije, na področju telekomunikacij in drugih specifičnih področjih storitev in blaga;
2. naročnik lahko tehnične specifikacije sestavi v skladu s tehničnimi specifikacijami, veljavnimi v Republiki Sloveniji, ki veljajo za načrtovanje, način izračunavanja, izvedbo del in uporabo materialov;
3. naročnik lahko določi tehnične specifikacije v skladu z drugimi dokumenti, pri čemer mora uporabiti naslednji prednostni vrstni red:

1. slovenske standarde SIST, ki so prevzeti mednarodni standardi;
2. katere koli druge slovenske standarde;
3. tehnična soglasja, veljavna v Republiki Sloveniji;

č) katerikoli drugi standard.

(1) Slovenski standard je standard, ki ga sprejme za standarde pristojen organ v Republiki Sloveniji, in je dosegljiv javnosti.

(2) Evropski standard je standard, ki ga sprejme za standarde pristojen organ Evropskih skupnosti, in je dosegljiv javnosti.

(3) Tuji nacionalni standard je standard, ki ga sprejme tuj nacionalni organ, pristojen za standarde, in je dosegljiv javnosti.

(4) Drugi standardi so standardi, ki so lahko sprejeti tudi na drugačnih temeljih, kot na primer panožni standardi ali standardi v podjetju.

(5) Mednarodni standard je standard, ki ga sprejme mednarodna organizacija za standardizacijo in je dosegljiv javnosti.

(1) Tehnično soglasje je pozitivna tehnična ocena ustreznosti proizvoda za predvideno uporabo.

(2) Evropsko tehnično soglasje je pozitivna tehnična ocena o ustreznosti proizvoda za predvideno uporabo, ki temelji na izpolnjevanju bistvenih zahtev za gradnjo, za katero je namenjeno. Evropsko tehnično soglasje podeli organ, pristojen za podelitev tehničnih soglasij.

(3) Evropsko tehnično soglasje se uporablja za naročila gradenj.

Splošna tehnična specifikacija je tehnična specifikacija, določena skladno s postopkom, ki ga priznava Republika Slovenija ali države članice Evropske unije zaradi zagotovitve enotne uporabe v vseh državah članicah Evropske unije. Splošna tehnična specifikacija mora biti objavljena v Uradnem glasilu Evropskih skupnosti.

Bistvene zahteve, ki niso že vključene v veljavne tehnične normative in standarde in se nanašajo na varnost in druge okoliščine ter so v splošnem interesu, je potrebno upoštevati in v razpisni dokumentaciji posebej navesti.

Naročnik mora v objavi javnega razpisa in v razpisni dokumentaciji navesti pogoje, določene v tem podpoglavju, ki jih mora že v času oddaje prijave oziroma ponudbe izpolnjevati ponudnik, da lahko sodeluje v postopku. Izpolnjevanje pogojev se dokazuje s listinami v pisni ali elektronski obliki.

(1) Ponudnik mora izpolnjevati naslednje pogoje:

1. da je registriran pri pristojnem sodišču ali drugem organu;
2. da ima potrebno dovoljenje za opravljanje dejavnosti, ki je predmet javnega naročila, če je za opravljanje take dejavnosti na podlagi posebnega zakona dovoljenje potrebno;
3. da ni v kazenskem postopku zaradi suma storitve kaznivega dejanja v zvezi s podkupovanjem ali da zaradi takega kaznivega dejanja ni bil pravnomočno obsojen.

(2) Za izpolnjevanje pogojev iz prejšnjega odstavka je ponudnik dolžan ponudbi priložiti naslednje dokaze:

1. iz 1. točke prejšnjega odstavka – izpisek iz sodne ali druge ustrezne evidence;
2. iz 2. točke prejšnjega odstavka – izpisek iz sodne, upravne ali druge ustrezne evidence;
3. iz 3. točke prejšnjega odstavka – potrdilo ministrstva, pristojnega za pravosodje, da ponudnik ni vpisan v kazensko evidenco.

(3) Naročnik mora izločiti iz postopka izbire ponudnika v primerih, če ne predloži dokazov za izpolnjevanje pogojev iz 1., 2. in 3. točke prvega odstavka tega člena, kot tudi v primerih, ko obstaja utemeljen sum, da je ponudnik ali kdo drug v njegovem imenu, delavcu naročnika ali drugi osebi, ki lahko vpliva na odločitev naročnika v postopku oddaje javnega naročila, obljubil, ponudil ali dal kakršnokoli korist z namenom, da bi tako vplival na vsebino, dejanje ali odločitev naročnika glede ponudbe pred, med ali po izbiri ponudnika. Šteje se, da je sum utemeljen, če ga lahko naročnik podkrepi z listinami oziroma izjavami oseb.

(4) Poleg pogojev iz prvega odstavka tega člena lahko naročnik zahteva, da mora ponudnik izpolnjevati tudi naslednje pogoje:

1. da ni zoper ponudnika uveden ali začet postopek prisilne poravnave, stečajni ali likvidacijski postopek, drug postopek katerega posledica ali namen je prenehanje ponudnikovega poslovanja; da poslovanje ponudnika ne vodi izredna uprava; ali da ni bil uveden katerikoli drug postopek podoben navedenim postopkom skladno s predpisi države v kateri ima sedež;
2. da je poravnal davke in prispevke v skladu s predpisi države, kjer ima svoj sedež; ali da je ponudnik, ki ima sedež v tujini, poravnal v Republiki Sloveniji tiste dajatve, ki bi jih moral poravnati;
3. da ni bil kaznovan za dejanje v zvezi s poslovanjem oziroma so posledice sodbe že izbrisane;
4. da je član organizacije ali združenja izvajalcev storitev, ki so predmet javnega naročila, če je članstvo v taki organizaciji ali združenju obvezno po predpisih države, kjer ima ponudnik svoj sedež;
5. druge pogoje potrebne za izvedbo javnega naročila;
6. da ponudniku na katerikoli način ni dokazana huda strokovna napaka na področju, ki je povezano s poslovanjem naročnika.

(5) Za izpolnjevanje pogojev iz 1. do 5. točke prejšnjega odstavka mora ponudnik priložiti naslednje dokaze:

1. iz 1. točke prejšnjega odstavka – izpisek iz sodne ali druge enakovredne evidence;
2. iz 2. točke prejšnjega odstavka – potrdilo, ki ga izda davčni ali drug pristojni organ države, kjer ima ponudnik svoj sedež;
3. iz 3. točke prejšnjega odstavka – potrdilo ministrstva, pristojnega za pravosodje, da ponudnik ni vpisan v kazensko evidenco;
4. iz 4. točke prejšnjega odstavka – potrdilo organizacije ali združenja, v katerem je članstvo obvezno;
5. iz 5. točke prejšnjega odstavka – listine, potrdila, izjave in druge dokaze, ki na primeren način dokazujejo izpolnjevanje postavljenih pogojev.

(6) Naročnik sme izločiti iz postopka izbire ponudnika, če ne predloži dokazov za izpolnjevanje pogojev iz četrtega odstavka tega člena ali če je dal zavajajoče podatke glede izpolnjevanja pogojev, določenih v razpisni dokumentaciji.

(7) Naročnik ne more zavrniti ponudbe, ki jo je predložil ponudnik, ki ima po predpisih države članice, v kateri ima svoj sedež ali bivališče, pravico opravljati določeno storitveno dejavnost, zato, ker je po predpisih v Republiki Sloveniji mogoče opravljati storitev, ki je predmet javnega naročila, le fizični ali le pravni osebi.

(1) Za izpolnjevanje ekonomsko-finančnih, tehničnih in kadrovskih pogojev, lahko naročnik določi raven in druge okvire ekonomsko-finančne, tehnične in kadrovske sposobnosti, v obsegu, ki je potreben in sorazmeren z naravo, vsebino, namenom in obsegom javnega naročila. V tem primeru mora naročnik izločiti iz postopka ponudbo ponudnika, ki ne dokaže, da:

1. je ekonomsko-finančno sposoben; ali
2. razpolaga z zadostnimi tehničnimi ali kadrovskimi zmogljivostmi.

(2) Če naročnik določi pogoje iz prejšnjega odstavka, mora za dokazovanje njihovega izpolnjevanja od ponudnikov zahtevati pisne dokaze. Za dokaze, ki jih mora ponudnik predložiti k ponudbi, da dokaže svojo sposobnost po tem členu, štejejo listine, ki jih izdajo na njegovo zahtevo pristojni organi ali poda ponudnik sam, in sicer za izpolnjevanje pogojev:

1. iz 1. točke prvega odstavka tega člena – revidirana bilanca stanja ali izvlečki iz bilance stanja, kadar je potrebno po ponudnikovem nacionalnem pravu take podatke objaviti, ali izkaze ponudnikovih celotnih prihodkov od prodaje in prihodkov od izdelkov, gradenj ali storitev, na katere se nanaša pogodba za zadnja tri poslovna leta, mnenja in izkaze bank in drugih specializiranih institucij. Naročnik mora v objavi in v razpisni dokumentaciji navesti, katera dokazila iz te točke je izbral in katera druga dokazila, ki dokazujejo ekonomsko-finančno sposobnost, mora ponudnik še predložiti. Če ponudnik iz katerega koli utemeljenega razloga zahtevanih dokazov ne more predložiti, lahko ekonomsko-finančno sposobnost dokaže na drug način, ki ustreza dokazovanju posameznega pogoja in katerega naročnik oceni za primernega;
2. iz 2. točke prvega odstavka tega člena – eno ali več dokazil, skladno s predmetom naročila, količino in namenom. Naročnik lahko zahteva, da morajo ponudniki predložiti:

1. seznam najpomembnejših dobav ali storitev v zadnjih treh letih oziroma gradenj v zadnjih petih letih, skupaj s potrdili o dobro opravljenem delu, z vrednostmi in datumi izvedbe:

• če so bili kupci naročniki po tem zakonu, mora biti dokazilo izdano v obliki potrdila, ki ga izda in podpiše pristojni organ;
• če kupci niso bili naročniki po tem zakonu, potrdilo potrdijo ti kupci. Kadar to ni mogoče, zadostuje ponudnikova izjava o času in kraju izvršitve dela.

V potrdilu o izvedenih gradnjah morajo biti navedeni tudi kraj in kakovost izvedenih del ter skladnost izvedbe s pogodbenimi določili. Naročnik gradenj lahko določi, da mu naročniki potrdila o opravljenem naročilu posredujejo neposredno;

2. popis ponudnikove razpoložljive tehnične opreme za izvedbo javnega naročila;
3. seznam ukrepov za zagotavljanje kakovosti ter opis raziskovalnih zmogljivosti;

č) izobrazbene in strokovne kvalifikacije izvajalca storitve oziroma gradnje ter kvalifikacije vodstvenega osebja, zlasti pa oseb, ki bodo vodile izvedbo storitve oziroma gradnje;

4. navedbo tehničnega osebja ali strokovnih služb, ki bodo vključeni v ponudnikovo izvedbo naročila, ne glede na to, ali so zaposleni pri ponudniku, zlasti pa tistih, ki so odgovorni za nadzor kakovosti;
5. pri storitvah in gradnjah, podatke o povprečnem številu zaposlenih delavcev in vodstvenega osebja v zadnjih treh letih;
6. vzorce, opis ali fotografije izdelkov, ki jih bo ponudnik dobavil. Naročnik lahko v primeru dvoma zahteva dokazilo o njihovi ustreznosti;
7. certifikate, ki jih izdajajo pooblaščeni organi ali druge organizacije za nadzor kakovosti, s katerimi potrdijo skladnost opreme oziroma storitev z zahtevanimi tehničnimi predpisi, specifikacijami in standardi;
8. če gre za kompleksne izdelke ali storitve, ali če je predmet naročila namenjen za posebne namene, se lahko opravi tudi ogled. Ogled opravijo predstavniki naročnika ali po naročnikovem pooblastilu pristojni organ države, kjer ima ponudnik svoj sedež. Ogled obsega ponudnikove proizvodne zmogljivosti, če je potrebno tudi njegove raziskovalne in študijske zmogljivosti ter ukrepe za način ugotavljanja kakovosti;
9. druge izkaze v skladu z namenom javnega naročila.

Če ima ponudnik sedež v tuji državi, mora naročnik preveriti, ali je listino, s katero ponudnik dokazuje zahtevano dejstvo, izdal pristojni organ. Seznam pristojnih organov tujih držav, ki izdajajo listine, ki jih naročnik lahko zahteva v skladu s tem poglavjem in način preveritve teh listin pripravi minister, pristojen za finance. Seznam se po potrebi spremeni ali dopolni.

(1) Gospodarska zbornica Slovenije, Obrtna zbornica Slovenije in druge z zakonom ustanovljene zbornice z javnimi pooblastili (v nadaljnjem besedilu: zbornica) na podlagi javnega poziva pripravijo uradni seznam zainteresiranih dobaviteljev, izvajalcev gradenj ali storitev o izpolnjevanju pogojev iz 1. in 3. točke prvega odstavka in v 1. in 2. točki drugega odstavka 42. člena ter drugega odstavka 42.a člena tega zakona. Na seznam se lahko vpišejo, ob izpolnjevanju enakih pogojev, tudi izvajalci iz drugih držav. Če zbornica na kakršen koli način sumi, da na seznam vpisani izvajalec zahtevanih pogojev ne izpolnjuje več, ga mora najkasneje v tridesetih dneh od te ugotovitve pisno pozvati, da izpolnjevanje pogojev ponovno dokaže.

(2) Dobavitelj, izvajalec gradnje ali storitev, ki je vpisan v seznamu iz prejšnjega odstavka, lahko za vsako naročilo, v katerem sodeluje, naročniku predloži potrdilo o vpisu, ki ga izda zbornica. V potrdilu morajo biti navedeni pogoji in dokazi, ki so bili podlaga za uvrstitev na seznam. Naročnik mora priznati tudi potrdilo, ki ga izda ustrezni organ druge države članice Evropske unije.

(3) Potrdilo o vpisu iz prejšnjega odstavka velja eno leto in je javna listina.

(4) Vodenje seznama iz prvega odstavka tega člena in izdaja potrdil o vpisu se zaračunavata po ceniku zbornice, na katerega da predhodno soglasje ministrstvo, pristojno za gospodarstvo. Cenik se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.

(5) Urad za javna naročila sporoči državam članicam Evropske unije in Evropski komisiji naslove vseh zbornic, ki vodijo sezname iz tega člena.

(6) Urad za javna naročila sporoči drugim državam članicam Evropske unije, lahko pa tudi drugim državam, če obstaja reciprociteta, naslove inštitucij iz prvega odstavka tega člena, ki jim ponudniki iz teh držav pošiljajo vloge za vpis.