V Zakonu o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 39/06 – uradno prečiščeno besedilo, 49/06 – ZMetD, 66/06 – odločba US in 33/07 – ZPNačrt) se v drugem odstavku 1. člena na koncu 9. točke pika nadomesti z vejico in se doda nova 10. točka, ki se glasi:
»10. Direktiva 2004/35/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. aprila 2004 o okoljski odgovornosti v zvezi s preprečevanjem in sanacijo okoljske škode (UL L št. 143 z dne 30. 4. 2004, str. 56; v nadaljnjem besedilu: Direktiva 2004/35/ES).«.

V 3. členu se za točko 1.3. dodajo nove 1.3.1., 1.3.2. in 1.3.3. podtočke, ki se glasijo:
»1.3.1. Posebni deli okolja so vode in tla ter s predpisi o ohranjanju narave posebej določene mednarodno varovane in zavarovane prosto živeče rastlinske in živalske vrste (v nadaljnjem besedilu: zavarovane vrste), njihovi habitati in habitatni tipi, ki se prednostno ohranjajo v ugodnem stanju po predpisih o ohranjanju narave.
1.3.2. Ugodno stanje ohranjenosti zavarovanih vrst in habitatnih tipov je stanje, določeno s predpisi o ohranjanju narave.
1.3.3. Funkcija posebnega dela okolja je koristna vloga, ki jo ima posebni del okolja za drug del okolja ali za javnost.«.
V 3. točki se za zaklepajem doda besedilo »ali organizmov ali mikroorganizmov«.
V 6. točki se za besedilom »tveganje za okolje« doda besedilo », okoljsko škodo«.
Za točko 6.8.1. se dodajo nova točka 6.8.2. in podtočki 6.8.2.1. in 6.8.2.2., ki se glasijo:
»6.8.2. Okoljska škoda je večja škoda, povzročena posebnim delom okolja.
6.8.2.1. Škoda je merljiva negativna sprememba posebnega dela okolja ali večja merljiva prizadetost njegove funkcije, povzročena neposredno ali posredno.
6.8.2.2. Neposredna nevarnost škode je dovolj velika verjetnost, da bo okoljska škoda nastala v bližnji prihodnosti.«.
V 7. točki se pred piko na koncu stavka doda besedilo »ali okoljsko škodo«.
V točki 7.1. se pred piko na koncu stavka doda besedilo »ali izvaja določeno dejavnost«.
Točka 11. in podtočki 11.1. in 11.2. se spremenijo tako, da se glasijo:
»11. Najboljša razpoložljiva tehnika je najbolj učinkovita in napredna razvojna stopnja dejavnosti in z njo povezanih načinov obratovanja, ki kaže praktično primernost posamezne tehnike, da se na njeni podlagi določajo mejne vrednosti emisije za preprečevanje, in če to ni izvedljivo, za zmanjševanje emisij na splošno in njihovega vpliva na okolje kot celoto. Najboljša razpoložljiva tehnika je opredeljena z dokumenti pristojnega organa Evropske unije (v nadaljnjem besedilu: EU).
11.1. Tehnika vključuje uporabljeno tehnologijo in način načrtovanja, gradnje, vzdrževanja, obratovanja in razgradnje naprave.
11.2. Razpoložljiva tehnika je tista tehnika, katere stopnja razvoja ob upoštevanju stroškov in prednosti omogoča njeno uporabo v posamezni industrijski panogi pod ekonomsko in tehnično izvedljivimi pogoji ne glede na to, ali se uporablja ali razvija v posamezni državi članici EU ali v drugi državi, če je le upravljavcu naprave primerno dostopna.«.
Za 13. točko se dodajo nova 14. točka in nove 14.1. do 14.6. podtočke, ki se glasijo:
»14. Kjotska enota je skladno z Zakonom o ratifikaciji Kjotskega protoka k Okvirni konvenciji Združenih narodov o spremembi podnebja (Uradni list RS – Mednarodne pogodbe, št. 17/02; v nadaljnjem besedilu: Kjotski protokol) enota dodeljenih količin, enota zmanjšanja emisij, enota potrjenega zmanjšanja emisij ali enota odstranitve toplogrednih plinov in je enaka eni toni ekvivalenta ogljikovega dioksida.
14.1. Enota dodeljenih količin (v nadaljnjem besedilu: AAU) je enota količine toplogrednih plinov, ki jih država pogodbenica iz priloge B Kjotskega protokola lahko odda v ozračje v določenem obdobju.
14.2. Enota zmanjšanja emisij (v nadaljnjem besedilu: ERU) je enota, izdana na podlagi 6. člena Kjotskega protokola in odločitev, sprejetih na podlagi Zakona o ratifikaciji Okvirne konvencije Združenih narodov o spremembi podnebja (Uradni list RS – Mednarodne pogodbe, št. 13/95; v nadaljnjem besedilu: Podnebna konvencija) ali Kjotskega protokola.
14.3. Enota potrjenega zmanjšanja emisij (v nadaljnjem besedilu: CER) je enota, izdana na podlagi 12. člena Kjotskega protokola in odločitev, sprejetih na podlagi Podnebne konvencije ali Kjotskega protokola.
14.4. Enota odstranitve toplogrednih plinov (v nadaljnjem besedilu: RMU) je enota, izdana državi na podlagi tretjega in četrtega odstavka 3. člena Kjotskega protokola, kadar država izvaja ukrepe, ki prispevajo k neto ponoru emisij toplogrednih plinov.
14.5. Prožni kjotski mehanizmi so skupne naložbe in mednarodno trgovanje z AAU.
14.6. Skupna naložba je projektna dejavnost za izpolnjevanje obveznosti iz 3. člena Kjotskega protokola in se nanaša na projekt skupnega izvajanja iz 6. člena Kjotskega protokola ali projekt mehanizma čistega razvoja iz 12. člena Kjotskega protokola.«.

Besedilo 9. člena se spremeni tako, da se glasi:
»(1) Povzročitelj obremenitve je odgovoren za odpravo vira čezmernega obremenjevanja okolja in njegovih posledic v skladu s tem zakonom.
(2) Povzročitelj obremenitve je odgovoren za preprečevanje in sanacijo okoljske škode v skladu s tem zakonom.
(3) Povzročitelj obremenitve je odgovoren za obremenjevanje okolja tudi v primeru stečaja ali likvidacije v skladu s tem zakonom.«.

V prvem odstavku 10. člena se pred piko doda besedilo », vključno s stroški izvedbe preprečevalnih in sanacijskih ukrepov v primeru okoljske škode«.
V tretjem odstavku se beseda »sredstvi« nadomesti z besedo »jamstvi«.
Četrti odstavek se črta.

V tretjem odstavku 13. člena se za besedilom »postopkih sprejemanja« doda besedo »predpisov,«.

V petem odstavku 17. člena se za besedo »proizvajalec« doda besedilo »ali upravljavec«.
Doda se nov šesti odstavek, ki se glasi:
»(6) Vlada lahko določi tudi druge naprave, za katere okoljevarstveno dovoljenje ni potrebno, njihovo skladnost s predpisi pa se ugotavlja na podlagi strokovne ocene, ki jo zagotovi oseba iz 101.a člena tega zakona in je sestavni del projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja.«.

V 18. členu se doda nov peti odstavek, ki se glasi:
»(5) Minister, pristojen za varstvo okolja (v nadaljnjem besedilu: minister), na podlagi meril iz prejšnjega odstavka določi območje, na katerem velja omejena raba prostora zaradi delovanja obrata.«.
Dosedanji peti odstavek postane šesti odstavek.

V tretjem odstavku 20. člena se za besedama »prevaža odpadke« doda besedilo »ali trguje z njimi«.
V petem odstavku se v 3. in 4. točki besedilo »pridobitve potrdila za vpis« nadomesti z besedo »vpisa«.
Doda se nov sedmi odstavek, ki se glasi:
»(7) Pošiljanje odpadkov se izvaja skladno s predpisi, ki urejajo pošiljke odpadkov.«.

21. člen se črta.

Četrti odstavek 27. člena se spremeni tako, da se glasi:
»(4) Če je zaradi okoljske nesreče nastala tudi okoljska škoda in so poleg interventnih ukrepov iz drugega odstavka tega člena potrebni tudi sanacijski ukrepi, se za njihovo pripravo in izvedbo uporabljajo določbe tega zakona, ki se nanašajo na sanacijske ukrepe v primeru odgovornosti za preprečevanje in sanacijo okoljske škode.«.
V šestem odstavku se besedilo », tretjega in četrtega« nadomesti z besedilom »in tretjega«.
Dodajo se novi osmi, deveti in deseti odstavek, ki se glasijo:
»(8) Če je zaradi okoljske nesreče nastala tudi okoljska škoda, njen povzročitelj pa ni znan ali ga ni mogoče določiti ali pa je okoljska nesreča posledica naravnega pojava in so za odpravljanje ali zmanjšanje njenih posledic poleg interventnih ukrepov potrebni še sanacijski ukrepi, ministrstvo v sodelovanju z drugimi pristojnimi ministrstvi in prizadeto občino pripravi program za izvedbo sanacije prizadetega območja, razen če odpravo posledic okoljske nesreče ne ureja poseben zakon.
(9) Program za izvedbo sanacije prizadetega območja vsebuje zlasti:
1. oceno stanja in obsega posledic nesreče za ljudi in okolje,
2. določitev območja, na katerem je treba izvesti ukrepe,
3. navedbo sanacijskih ukrepov, določenih na podlagi predpisa iz devetega odstavka 110.e člena tega zakona, in rokov za njihovo izvedbo,
4. organe, organizacije in službe za izvedbo predvidenih ukrepov,
5. oceno potrebnih finančnih sredstev in način kritja stroškov ter
6. načrt spremljanja učinkov izvedenih ukrepov.
(10) Program iz prejšnjega odstavka sprejme vlada z odlokom.«.

Tretji, četrti, peti in šesti odstavek 28. člena se črta.
Dosedanji sedmi odstavek postane tretji odstavek.

V četrtem odstavku 30. člena se besedilo »visoko strokovno izobrazbo« nadomesti z besedilom »šesto raven izobrazbe«.

Za 34. členom se doda novo 6. podpoglavje in nov 34.a člen, ki se glasi:
»6. Sodelovanje javnosti pri sprejemanju predpisov
34.a člen
(sodelovanje javnosti pri sprejemanju predpisov)
(1) Ministrstvo, druga ministrstva in pristojni organ samoupravne lokalne skupnosti morajo v postopku sprejemanja predpisov, ki lahko pomembneje vplivajo na okolje, omogočiti javnosti seznanitev z osnutkom predpisa in dajanje mnenj in pripomb.
(2) Za predpis, ki lahko pomembneje vpliva na okolje, se šteje predpis, izdan na področju varstva okolja, ohranjanja narave, in upravljanja, rabe ali varstva delov okolja, vključno z ravnanjem z gensko spremenjenimi organizmi, pa tudi drug predpis, za katerega je njegov pripravljavec v postopku sprejemanja ugotovil, da vpliva na okolje.
(3) Organ iz prvega odstavka tega člena z javnim naznanilom v svetovnem spletu obvesti javnost o kraju, kjer je osnutek predpisa dostopen, načinu in času dajanja mnenj in pripomb.
(4) Javnost ima pravico vpogleda in možnost dajanja mnenj in pripomb na osnutek predpisa v trajanju najmanj 30 dni.
(5) Organ iz prvega odstavka tega člena preuči mnenja in pripombe javnosti in jih v primeru sprejemljivosti na primeren način upošteva pri pripravi predpisa, v svetovnem spletu pa objavi obrazloženo stališče, v katerem se opredeli do mnenja in pripomb javnosti, ter navede razloge za upoštevanje oziroma njihovo neupoštevanje pri pripravi predpisa.
(6) Določbe prejšnjih odstavkov se ne uporabljajo za predpise, kjer je za njihov sprejem z drugimi zakoni že predpisano sodelovanje javnosti.«.

Besedilo 39. člena se spremeni tako, da se glasi:
»(1) Okoljska izhodišča so s predpisi določeni cilji varstva okolja, na podlagi katerih se pripravljajo in celovito presojajo plani, programi, načrti in drugi akti na področju urejanja prostora, upravljanja voda, gospodarjenja z gozdovi, lova, ribištva, rudarstva, kmetijstva, energetike, industrije, transporta, telekomunikacij, turizma, ravnanja z odpadki in odpadnimi vodami ter oskrbe prebivalstva s pitno vodo, s katerimi se načrtuje poseg v okolje ali raba naravnih dobrin.
(2) Okoljska izhodišča so zlasti:
1. stanje okolja in njegovih delov, vključno z obstoječimi obremenitvami, ugotovljeno na podlagi monitoringa okolja iz 96. člena tega zakona,
2. obveznosti ratificiranih in objavljenih mednarodnih pogodb, ki se nanašajo na preprečevanje in zmanjševanje obremenjevanja okolja,
3. nacionalni program varstva okolja iz 35. člena tega zakona,
4. operativni programi varstva okolja iz 36. člena tega zakona,
5. varstvena, varovana, zavarovana, degradirana in druga območja, na katerih je zaradi varstva okolja, ohranjanja narave, urejanja voda, varstva naravnih virov ali kulturne dediščine predpisan poseben pravni režim,
6. območja ali deli okolja, ki so skladno s predpisom razvrščeni v razrede ali stopnje,
7. predpisane omejitve rabe prostora zaradi obratov, v katerih lahko pride do večje nesreče iz 18. člena tega zakona, in
8. veljavni pravni režimi na območjih ali delih okolja iz 5., 6. in 7. točke tega odstavka.
(3) Okoljska izhodišča vsebujejo tudi cilje preprečevanja in zmanjševanja obremenjevanja okolja in okvire za programiranje, planiranje in načrtovanje posegov v okolje, da se glede na obstoječo stopnjo obremenitve okolja ali občutljivost okolja za posamezno vrsto posegov prepreči, omeji ali zmanjša obremenjevanje okolja.«.

Četrti odstavek 41. člena se črta.
Dosedanji šesti odstavek postane četrti odstavek.

42. člen se spremeni tako, da se glasi:
»42. člen
(mnenje ministrstev in drugih organizacij o okoljskem poročilu in sprejemljivosti vplivov izvedbe plana na okolje)
(1) Pripravljavec posreduje plan in okoljsko poročilo ministrstvu.
(2) Ministrstvo nemudoma pošlje dokumente iz prejšnjega odstavka ministrstvom in drugim organizacijam, ki so glede na vsebino plana pristojne za posamezne zadeve varstva okolja, varstvo ali rabo naravnih dobrin, krajine, varstvo zdravja ljudi ali varstvo kulturne krajine, in jih pozove, da v 21 dneh ministrstvu pošljejo pisno mnenje o sprejemljivosti vplivov izvedbe plana na okolje s stališča njihove pristojnosti, ali pisno sporočijo, da okoljsko poročilo ne omogoča presoje vplivov izvedbe plana na okolje in ga je zato treba dopolniti z dodatnimi ali podrobnejšimi informacijami, sicer se šteje, da je okoljsko poročilo ustrezno.
(3) Ministrstvo po pridobitvi pisnih mnenj ali sporočil iz prejšnjega odstavka najkasneje v 30 dneh od prejema dokumentov iz prvega odstavka tega člena obvesti pripravljavca plana o tem, da je okoljsko poročilo ustrezno ali pa zahteva dopolnitev okoljskega poročila z dodatnimi ali s podrobnejšimi informacijami, sicer se šteje, da je okoljsko poročilo ustrezno.
(4) Pripravljavec plana dopolnjeno okoljsko poročilo pošlje ministrstvu, ki ga posreduje ministrstvom in organizacijam iz drugega odstavka tega člena, ki so zahtevale dopolnitev okoljskega poročila, da v 21 dneh od prejema dopolnjenega okoljskega poročila pripravijo pisno mnenje o sprejemljivosti vplivov izvedbe plana na okolje.
(5) Ministrstvo na podlagi plana in okoljskega poročila preuči sprejemljivost vplivov izvedbe plana na okolje ter o tem pripravi pisno mnenje, ki ga skupaj z mnenji ministrstev in organizacij iz drugega odstavka tega člena pošlje pripravljavcu plana najkasneje v 45 dneh od prejema plana in okoljskega poročila oziroma dopolnjenega okoljskega poročila.«.

V prvem odstavku 43. člena se besedilo »seznanitev s planom, z okoljskim poročilom in njegovo revizijo« nadomesti z besedilom »seznanitev s planom in z okoljskim poročilom«.
Četrti odstavek se spremeni tako, da se glasi:
»(4) Javno naznanilo z navedbo kraja in časa javne razgrnitve plana in javne obravnave ter o načinu dajanja mnenj in pripomb pripravljavec plana objavi na krajevno običajen način in v svetovnem spletu.«.
Peti odstavek se črta.

V prvem in drugem odstavku 44. člena se besedilo »plan, okoljsko poročilo in njegovo revizijo« nadomesti z besedilom »plan in okoljsko poročilo«.
Doda se nov peti odstavek, ki se glasi:
»(5) Ministrstvo pošlje pripravljavcu plana mnenja in pripombe države članice najkasneje v 15 dneh od njihove pridobitve.«.

Besedilo 46. člena se spremeni tako, da se glasi:
»(1) Pripravljavec plana mora v čim večji meri upoštevati pisna mnenja in pripombe iz petega odstavka 42. člena tega zakona, mnenja in pripombe države članice iz petega odstavka 44. člena tega zakona ter mnenja in pripombe javnosti iz 43. člena tega zakona, plan ustrezno spremeniti ali dopolniti in ga poslati ministrstvu.
(2) Ministrstvo v 30 dneh od prejema plana iz prejšnjega odstavka ob upoštevanju mnenj ministrstev in organizacij iz drugega odstavka 42. člena tega zakona izda odločbo, s katero potrdi sprejemljivosti plana, če presodi, da so vplivi izvedbe plana na okolje sprejemljivi, ali potrditev zavrne, če presodi, da vplivi izvedbe plana na okolje niso sprejemljivi.
(3) Če je z zakoni iz drugega odstavka 40. člena tega zakona za plan, ki se ga sprejeme na njihovi podlagi pred njegovim sprejetjem predpisana pridobitev soglasja ministra, se odločba iz prejšnjega odstavka, s katero je bilo presojeno, da so vplivi izvedbe plana na okolje sprejemljivi, šteje kot soglasje.
(4) Če je pripravljavec plana državni organ, odloči o pritožbi zoper odločbo iz drugega odstavka tega člena vlada.
(5) Če je pripravljavec plana pristojni organ občine, pritožba proti odločbi iz drugega odstavka ni dovoljena, mogoče pa je začeti upravni spor.
(6) V primeru plana, ki ga na področju prostorskega načrtovanja sprejema občina ali druga samoupravna lokalna skupnost, se odločba iz drugega odstavka tega člena šteje kot obvezno predhodno soglasje k sklepu o potrditvi predloga plana po predpisih o prostorskem načrtovanju, ki ga izda ministrstvo, pristojno za urejanje prostora.
(7) Če ministrstvo, pristojno za urejanje prostora, v predpisanem roku ne izda sklepa o potrditvi plana oziroma ga ne predloži v odločanje vladi po predpisih o načrtovanju prostora, se šteje predhodno soglasje iz prejšnjega odstavka za samostojno odločbo, v zvezi s pravnimi sredstvi pa se uporabljajo določbe petega odstavka tega člena.«.

V prvem odstavku 53. člena se vejica za zaklepajem nadomesti z besedo »in«, besedilo »in revizijo tega poročila« pa se črta.

55. člen se spremeni tako, da se glasi:
»55. člen
(izdelovanje okoljskega poročila oziroma poročila o vplivih na okolje)
(1) Okoljsko poročilo iz 41. člena tega zakona in poročilo o vplivih na okolje iz prejšnjega člena lahko izdela le oseba, ki je vpisana v evidenco izdelovalcev okoljskih poročil in poročil o vplivih na okolje.
(2) V evidenco se lahko vpiše pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik, ki izpolnjuje predpisane pogoje in je dobil pooblastilo ministrstva.
(3) Oseba, ki želi pridobiti pooblastilo iz prejšnjega odstavka:
1. mora biti registrirana za opravljanje dejavnosti raziskovanja, projektiranja ali tehničnega svetovanja,
2. mora imeti zaposleno ali po pogodbi najeto najmanj eno osebo s potrdilom o strokovni usposobljenosti,
3. ne sme biti v stečajnem postopku,
4. zadnjih pet let ne sme biti pravnomočno kaznovana zaradi kaznivega dejanja zoper gospodarstvo.
(4) Ministrstvo izda pooblastilo z odločbo, ki je podlaga za vpis v evidenco iz prvega odstavka tega člena.
(5) Ne glede na določbe tretjega in četrtega odstavka tega člena se v evidenco iz prvega odstavka tega člena lahko vpiše tudi oseba, ki je pridobila pooblastilo za izdelovanje okoljskega poročila ali poročila o vplivih na okolje v drugi državi članici EU. Podlaga za vpis v evidenco je overjena kopija pooblastila pristojnega organa države članice EU.
(6) Oseba iz prvega odstavka tega člena mora pred začetkom izvajanja dejavnosti in ves čas svojega delovanja imeti zavarovano svojo odgovornost za škodo, ki jo lahko povzroči naročniku izdelave okoljskega poročila oziroma poročila o vplivih na okolje ali tretji osebi. Za opredelitev zavarovalne vsote se uporabljajo določbe predpisov o revidiranju, ki urejajo zavarovanje odgovornosti.
(7) Oseba iz prvega odstavka tega člena lahko izdela okoljsko poročilo oziroma poročilo o vplivih na okolje le za tiste dele okolja, kulturno dediščino ali zdravje ljudi ali za tiste vplive, za katere ima zaposlene ali najete osebe s potrdili o strokovni usposobljenosti za presojo določenih delov okolja, kulturne dediščine, zdravja ljudi ali emisij ali ravnanja z odpadki, oseba iz petega odstavka tega člena pa v okviru pooblastila pristojnega organa druge države članice EU. Izdelovalec okoljskega poročila oziroma poročila o vplivih na okolje mora v okoljskem poročilu oziroma v poročilu o vplivih na okolje navesti osebe, ki so sodelovale pri njegovi izdelavi.
(8) Ministrstvo vodi evidenco o pooblaščenih izdelovalcih okoljskih poročil in poročil o vplivih na okolje, ki je sestavni del registra iz 104. člena tega zakona.
(9) Minister predpiše podrobnejše pogoje, ki jih mora izpolnjevati oseba iz prvega odstavka tega člena, način njihovega dokazovanja, način pridobivanja pooblastila in njegovega odvzema.«.

56. člen se spremeni tako, da se glasi:
»56. člen
(potrdilo o strokovni usposobljenosti)
(1) Potrdilo o strokovni usposobljenosti iz 2. točke tretjega odstavka 55. člena tega zakona izda ministrstvo osebi, ki ima:
1. najmanj univerzitetno izobrazbo s področja naravoslovnih ali tehničnih znanosti,
2. najmanj pet let delovnih izkušenj na področju presoje vplivov na okolje,
3. opravljen preizkus strokovnega znanja, potrebnega za izdelavo okoljskega poročila oziroma poročila o vplivih na okolje.
(2) Potrdilo iz prejšnjega odstavka vsebuje tudi navedbo delov okolja oziroma vrst vplivov na okolje, kulturno dediščino ali zdravje ljudi, za katerih presojo je imetnik potrdila strokovno usposobljen.
(3) Potrdilo iz prvega odstavka tega člena velja šest let od njegove izdaje. Ministrstvo veljavnost potrdila podaljša za enako obdobje, če njegov imetnik najkasneje tri mesece pred njegovim iztekom zaprosi za podaljšanje in predloži potrdilo o ponovnem uspešno opravljenem preizkusu strokovnega znanja.
(4) Minister v soglasju z ministroma, pristojnima za kulturno dediščino in zdravje ljudi predpiše podrobnejše pogoje in vrste dokazil o izpolnjevanju pogojev iz prvega odstavka tega člena.«.

Za 56. členom se dodajo novi 56.a, 56.b in 56.c člen, ki se glasijo:
»56.a člen
(preizkus strokovnega znanja)
(1) Strokovno znanje iz 3. točke prvega odstavka prejšnjega člena se preveri s preizkusom strokovnega znanja.
(2) Kandidat za preizkus strokovnega znanja opravlja preizkus pred komisijo, ki jo za obdobje treh let imenuje minister. Komisijo sestavlja najmanj pet članov, ki izmed sebe izvolijo predsednika komisije in njegovega namestnika. Člani komisije so lahko le osebe, ki imajo najmanj univerzitetno izobrazbo in pet let delovnih izkušenj na področju presoje vplivov na okolje, kulturno dediščino in zdravje ljudi.
(3) Komisija preizkusi strokovno znanje posameznega kandidata in mu izda potrdilo o uspešno opravljenem preizkusu, če z večino glasov ugotovi, da je kandidat uspešno opravil preizkus znanja.
(4) Kandidat, ki ni uspešno opravil preizkusa strokovnega znanja, lahko preizkus ponavlja v roku, ki ga določi ministrstvo. Ponovno opravljanje preizkusa strokovnega znanja ni mogoče pred pretekom enega meseca.
(5) Komisija izda kandidatu potrdilo o uspešno opravljenem preizkusu strokovnega znanja najkasneje v osmih dneh od dneva opravljanja preizkusa strokovnega znanja. Potrdilo velja za obdobje šestih let.
(6) Ministrstvo vodi evidenco o izdanih potrdilih iz drugega odstavka prejšnjega člena, ki je sestavni del registra iz 104. člena tega zakona.
(7) Minister v soglasju z ministroma iz četrtega odstavka prejšnjega člena podrobnejše predpiše način preizkusa strokovnega znanja.
56.b člen
(odvzem pooblastila oziroma potrdila in izbris iz evidence)
(1) Ministrstvo pooblastilo osebi iz drugega odstavka 55. člena tega zakona oziroma potrdilo o strokovni usposobljenosti osebi iz 2. točke tretjega odstavka 55. člena tega zakona z odločbo odvzame, če:
1. oseba to sama zahteva,
2. oseba ne izpolnjuje več predpisanih pogojev, ali
3. je bilo ugotovljeno, da je bilo v okoljskem poročilu oziroma poročilu o vplivih na okolje napačno opisano stanje okolja, napačno ugotovljen vpliv izvedbe plana ali posega na okolje, kulturno dediščino ali zdravje ljudi ali uporabljene neprimerne tehnike oziroma metodologije presojanja.
(2) Ministrstvo začne postopek za odvzem pooblastila oziroma potrdila o strokovni usposobljenosti zaradi razlogov iz 3. točke prejšnjega odstavka po prejemu okoljskega poročila ali poročila o vplivih na okolje, če oceni, da je v okoljskem poročilu ali poročilu o vplivih na okolje napačno opisano stanje okolja, napačno ugotovljen vpliv izvedbe plana ali posega na kulturno dediščino ali zdravje ljudi ali uporabljene neprimerne tehnike oziroma metodologije presojanja, in izda sklep o prekinitvi postopka izdaje potrdila o ustreznosti plana iz 46. člena tega zakona ali okoljevarstvenega soglasja iz 61. člena tega zakona. Pritožba zoper sklep ni dovoljena.
(3) Če pripravljavec plana ali nosilec posega zagotovi novo ustrezno okoljsko poročilo ali poročilo o vplivih na okolje, ki ga je izdelala druga pooblaščena oseba, ministrstvo nadaljuje z izvedbo postopka izdaje potrdila ali okoljevarstvenega soglasja iz prejšnjega odstavka.
(4) V primeru iz drugega odstavka tega člena ministrstvo obvesti osebo, ki je izdelala okoljsko poročilo ali poročilo o vplivih na okolje, o uvedbi postopka odvzema pooblastila oziroma potrdila o strokovni usposobljenosti, strokovni komisiji iz 56.c člena tega zakona pa posreduje plan ali projekt posega v okolje in pripadajoče okoljsko poročilo ali poročilo o vplivih na okolje v pregled. Komisija pregleda prejeto dokumentacijo in v 30 dneh od prejema pošlje ministrstvu pisno mnenje o ustreznosti okoljskega poročila ali poročila o vplivih na okolje, v katerem se opredeli do opisa stanja okolja, ugotovitev vpliva izvedbe plana ali posega na okolje, kulturno dediščino oziroma zdravje ljudi ali uporabe tehnik ali metodologij presojanja.
(5) Komisija mora v roku iz prejšnjega odstavka osebi, ki je izdelala okoljsko poročilo ali poročilo o vplivih na okolje, omogočiti zagovor okoljskega poročila ali poročila o vplivih na okolje, ki je predmet pregleda.
(6) Ministrstvo v 30 dneh od prejema mnenja iz četrtega odstavka tega člena odloči o odvzemu pooblastila oziroma potrdila o strokovni usposobljenosti, pri čemer pa ni vezano na mnenje komisije.
(7) Oseba, ki ji je bilo z odločbo iz prvega odstavka tega člena odvzeto pooblastilo, od dneva njene dokončnosti ne sme izdelovati okoljskih poročil oziroma poročil o vplivih na okolje. Oseba, ki ji je bilo z odločbo iz prvega odstavka tega člena odvzeto potrdilo o strokovni usposobljenosti pa od dneva njene dokončnosti ne sme sodelovati pri izdelavi okoljskih poročil oziroma poročil o vplivih na okolje.
(8) Šteje se, da je osebi iz prvega odstavka tega člena pooblastilo oziroma potrdilo o strokovni usposobljenosti odvzeto z dnem pravnomočnosti odločbe iz prejšnjega odstavka. Odločba je podlaga za izbris iz evidenc iz 104. člena tega zakona.
(9) Oseba, ki ji je bilo s pravnomočno odločbo odvzeto pooblastilo oziroma potrdilo o strokovni usposobljenosti in je bila izbrisana iz evidenc iz 104. člena tega zakona, ga ne more ponovno pridobiti v obdobju šestih let od pravnomočnosti odločbe.
(10) Določbe prejšnjih odstavkov se smiselno uporabljajo tudi za osebe iz petega odstavka 55. člena tega zakona.
56.c člen
(strokovna komisija)
(1) V primeru iz drugega odstavka prejšnjega člena minister ustanovi strokovno komisijo, ki jo sestavlja pet članov. Sedež komisije je na ministrstvu, ki opravlja tudi vsa potrebna administrativno-tehnična dela za komisijo. Članom komisije pripada plačilo za delo in povračilo stroškov.
(2) Člani komisije morajo biti strokovnjaki za presojo vplivov na okolje, kulturno dediščino ali zdravje ljudi, ki so predmet posameznega plana ali posega v okolje, v zvezi z katerim je bilo okoljsko poročilo ali poročilo o vplivih na okolje izdelano.
(3) Člani komisije ne smejo biti poslovno ali na drug način povezani s pripravljavcem plana ali nosilcem posega ali z izdelovalcem okoljskega poročila ali poročila o vplivih na okolje, da bi zaradi te povezanosti lahko obstajal dvom o neodvisnosti in nepristranskosti njihovega dela. Član komisije ne more biti oseba, ki ima potrdilo o strokovni usposobljenosti iz tretjega odstavka 56.a člena tega zakona.
(4) Minister podrobneje predpiše način delovanja komisije iz tretjega odstavka tega člena in višino plačila za delo ter nadomestila stroškov članov komisije.«.

V besedilu 57. člena se vejica za besedo »projekt« nadomesti z besedo »in«, besedilo »in revizijo poročila o vplivih na okolje« pa se črta.
Doda se nov drugi odstavek, ki se glasi:
»(2) Če ministrstvo ugotovi, da je nameravani poseg iz prejšnjega odstavka v očitnem nasprotju s predpisi in ga zato ni dovoljeno izvesti, izda odločbo, s katero zavrne okoljevarstveno soglasje, pri čemer se ne uporabljajo določbe 58. in 59. člena tega zakona.«.

V prvem odstavku 58. člena se besedilo », pisno mnenje o opravljeni reviziji« črta.
V drugem odstavku se besedilo »na krajevno običajen način, v svetovnem spletu in v enem od dnevnih časopisov, ki pokrivajo območje države,« nadomesti z besedilom »na krajevno običajen način in v svetovnem spletu«, v 6. točki pa se besedilo », pisno mnenje o opravljeni reviziji poročila o vplivih na okolje« črta.
V tretjem odstavku se za besedilom »30 dni od« dodata besedi »dneva objave«.

V tretjem odstavku 59. člena se črta besedilo », pripadajoče poročilo o vplivih na okolje in pisno mnenje o opravljeni reviziji poročila«.

V šestem odstavku 61. člena se na koncu pika nadomesti z vejico in doda besedilo »okoljevarstveno soglasje pa velja tri leta od dneva njegove pravnomočnosti.«.

63. člen se spremeni tako, da se glasi:
»63. člen
(izvedba posega)
(1) Nosilec posega iz 51. člena tega zakona lahko izvede poseg le na podlagi pravnomočnega okoljevarstvenega soglasja.
(2) Če je za izvedbo posega iz 51. člena tega zakona predpisana pridobitev gradbenega dovoljenja po predpisih o graditvi objektov, se to dovoljenje lahko izda po pravnomočnosti okoljevarstvenega soglasja.«.

Drugi odstavek 64. člena se spremeni tako, da se glasi:
»(2) Oseba, ki na območju iz 6. točke drugega odstavka 54. člena tega zakona stalno prebiva ali je lastnik ali drug posestnik nepremičnine, in nevladna organizacija iz prvega in četrtega odstavka 153. člena tega zakona, imata pravni interes, da zaradi varstva svojih pravic vstopita v postopek za izdajo okoljevarstvenega soglasja.«.
Doda se nov tretji odstavek, ki se glasi:
»(3) Oseba iz prejšnjega odstavka ima položaj stranskega udeleženca po predpisih o upravnem postopku, če je v roku iz tretjega odstavka 58. člena tega zakona vložila zahtevo za vstop v postopek za izdajo okoljevarstvenega soglasja.«.
Dosedanji tretji odstavek postane četrti odstavek.
Dosedanji četrti odstavek, ki postane peti odstavek, se spremeni tako, da se glasi:
»(5) V primeru upravnega spora mora sodišče o tožbi odločiti v treh mesecih od vložitve tožbe, o pritožbi ali reviziji pa v enem mesecu od vložitve pritožbe oziroma revizije.«.