(1) Ta uredba določa osnovo za obračun okoljske dajatve, njeno višino in način njenega obračunavanja in plačevanja, zavezance in plačnike okoljskih dajatev za onesnaževanje okolja zaradi odlaganja odpadkov na odlagališčih (v nadaljnjem besedilu: okoljska dajatev).
(2) Ta uredba določa tudi način obračunavanja in plačevanja okoljske dajatve, če gre za okoljsko dajatev zaradi odlaganja odpadkov na odlagališču, ki je infrastruktura, namenjena izvajanju obvezne občinske gospodarske javne službe varstva okolja.
(1) Okoljska dajatev se plačuje za onesnaževanje okolja zaradi odlaganja komunalnih odpadkov ali odpadkov, ki niso komunalni, na odlagališču za inertne, nenevarne ali nevarne odpadke (v nadaljnjem besedilu: odpadki).
(2) Ne glede na prejšnji odstavek se okoljska dajatev ne plačuje za odpadke iz prejšnjega odstavka, ki se uporabijo za prekrivanje odlagališča v skladu s predpisom, ki ureja odlaganje odpadkov na odlagališčih.
Izrazi, uporabljeni v tej uredbi, imajo naslednji pomen:
- odlagališče odpadkov, inertni odpadki, komunalni odpadki in upravljavec odlagališča imajo enak pomen, kot ga določa predpis, ki ureja odlaganje odpadkov na odlagališčih;
- odpadki imajo enak pomen kot ga določa predpis, ki ureja ravnanje z odpadki.
(1) Osnova za obračun okoljske dajatve je enota obremenitve okolja, ki je enaka kilogramu odloženih odpadkov na odlagališču.
(2) Število enot obremenitve okolja za kilogram posamezne vrste odloženih odpadkov znaša:
- 1 enoto obremenitve okolja za kilogram inertnih odpadkov;
- 5 enot obremenitve okolja za kilogram nenevarnih odpadkov;
- 10 enot obremenitve okolja za kilogram nevarnih odpadkov.
(3) Seštevek enot obremenitve okolja za odložene odpadke se izračuna tako, da se sešteje enote obremenitve okolja za posamezne vrste odloženih odpadkov, in sicer tako, da se masa posamezne vrste odpadkov pomnoži s številom enot obremenitve okolja iz prejšnjega odstavka.
(4) Okoljska dajatev se izračuna tako, da se seštevek enot obremenitve okolja pomnoži z zneskom za enoto obremenitve okolja.
(5) Znesek za enoto obremenitve okolja določi Vlada Republike Slovenije s sklepom, ki se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Za vprašanja glede obračunavanja obresti, doplačila okoljske dajatve, postopka prisilne izterjave, pravnih sredstev in za vsa druga vprašanja, ki niso urejena s to uredbo, se uporabljajo predpisi, ki urejajo davčni postopek, in predpisi, ki urejajo carinsko službo.
(1) Obveznost za obračun okoljske dajatve nastane, ko so odpadki odloženi na odlagališče, ki je infrastruktura, namenjena izvajanju obvezne občinske gospodarske javne službe varstva okolja, ali odloženi na odlagališče, ki ni infrastruktura, namenjena izvajanju obvezne gospodarske javne službe.
(2) Okoljska dajatev se obračunava mesečno v skladu s 4. členom te uredbe.
(1) Zavezanec za plačilo okoljske dajatve za onesnaževanje okolja zaradi odlaganja odpadkov na odlagališču, ki je infrastruktura, namenjena izvajanju obvezne občinske gospodarske javne službe varstva okolja, je upravljavec odlagališča, ki je v skladu s predpisom, ki ureja izvajanje obvezne gospodarske javne službe, določen za izvajanje obvezne gospodarske javne službe.
(2) Okoljska dajatev iz prejšnjega odstavka je prihodek proračuna občine, kjer povzročitelji odpadkov prepuščajo ali oddajajo odpadke izvajalcu obvezne občinske gospodarske službe zbiranja in prevoza komunalnih odpadkov.
Zakaj ne vidim vseh členov?
Naročniki vidijo tudi preostalih 15 členov.
Naročite se tukaj in pridobite dostop do vseh vsebin.
Če ste že naročnik se prijavite tukaj.
