(1) Ta uredba določa obveznost plačevanja okoljske dajatve za onesnaževanje okolja (v nadaljnjem besedilu: okoljska dajatev), ki je posledica uporabe hlapnih organskih spojin, osnovo za obračun okoljske dajatve, njeno višino, zavezance za plačilo okoljske dajatve, plačnike okoljske dajatve, način njenega obračunavanja, odmere in plačevanja.
(2) Ta uredba določa tudi merila in pogoje za vračilo plačane okoljske dajatve.

(1) Okoljska dajatev se plačuje zaradi onesnaževanja okolja s hlapnimi organskimi spojinami, ki nastajajo pri uporabi organskih topil v nekaterih barvah in lakih in proizvodih za ličenje vozil (v nadaljnjem besedilu: proizvodi z organskimi topili).

(2) Proizvodi z organskimi topili, za katere se plačuje okoljska dajatev, so določeni v preglednicah A in B priloge 1, ki je sestavni del te uredbe.

(3) Okoljska dajatev iz prvega odstavka tega člena je prihodek proračuna Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: RS).

(1) Izrazi, uporabljeni v tej uredbi, imajo naslednji pomen:
1. organsko topilo je katerakoli hlapna organska spojina, ki se uporablja sama ali skupaj z drugimi snovmi, ne da bi se pri tem kemijsko spremenila, za raztapljanje ali za razredčenje surovin, izdelkov ali odpadnih snovi ali se uporablja kot čistilno sredstvo za raztapljanje nečistoč, kot disperzni medij, kot sredstvo za uravnavanje viskoznosti ali površinske napetosti, kot plastifikator ali kot zaščitno sredstvo;
2. premazno sredstvo na vodni podlagi (v nadaljnjem besedilu: VP) je premazno sredstvo, katerega viskoznost se uravnava z uporabo vode;
3. premazno sredstvo na podlagi topila (v nadaljnjem besedilu: PT) je premazno sredstvo, katerega viskoznost se uravnava z uporabo organskega topila;
4. proizvajalec proizvodov z organskimi topili je oseba s sedežem v RS, ki izdeluje proizvode z organskimi topili za namen dajanja v promet pod svojo blagovno znamko. Če oseba izdeluje proizvode z organskimi topili z blagovno znamko druge osebe, se za proizvajalca proizvodov z organskimi topili šteje imetnik blagovne znamke. Če pridobitelj proizvodov z organskimi topili vnaša na ozemlje RS proizvode z organskimi topili z blagovno znamko pravne osebe, registrirane v RS za proizvodnjo proizvodov z organskimi topili, se za proizvajalca proizvodov z organskimi topili šteje imetnik blagovne znamke. Proizvajalec proizvodov z organskimi topili šteje za proizvajalca proizvodov z organskimi topili tudi za proizvode z organskimi topili, ki jih uporabi sam kot končni uporabnik;
5. pridobitelj proizvodov z organskimi topili je oseba s sedežem v RS, ki zaradi izvajanja dejavnosti trgovine s proizvodi z organskimi topili organska topila pridobi v drugi državi članici Evropske unije (v nadaljnjem besedilu: EU) in jih vnese na ozemlje RS ali uvozi iz tretjih držav z namenom dajanja v promet. Pridobitelj proizvodov z organskimi topili šteje za pridobitelja proizvodov z organskimi topili tudi za proizvode z organskimi topili, ki jih uporabi sam kot njihov končni uporabnik.
(2) Drugi izrazi, uporabljeni v tej uredbi, imajo enak pomen, kot ga določa predpis, ki ureja mejne vrednosti emisij hlapnih organskih spojin v zrak iz naprav, v katerih se uporabljajo organska topila.

(1) Okoljske dajatve se ne plačujejo za proizvode z organskimi topili, ki se izvozijo iz območja EU ali iznesejo v druge države članice EU, ne glede na to, ali so proizvedeni v RS, uvoženi iz tretjih držav ali pridobljeni iz drugih držav članic EU.

(2) Okoljske dajatve se ne plačujejo za proizvode, v katerih so samo organska topila, ki so na ozemlju RS pridobljena z regeneracijo proizvodov z organskimi topili.

(1) Obveznost za obračun okoljske dajatve nastane, ko so:
– proizvodi z organskimi topili, proizvedeni v RS, prvič dani v promet v RS ali prvič dani v uporabo, če je njihov proizvajalec tudi njihov končni uporabnik, in
– proizvodi z organskimi topili, pridobljeni v drugi državi članici EU ali uvoženi iz tretjih držav, prvič dani v promet v RS ali prvič dani v uporabo, če je njihov pridobitelj tudi njihov končni uporabnik.
(2) Zavezanec za plačilo okoljske dajatve (v nadaljnjem besedilu: zavezanec) je oseba s sedežem v RS, ki daje proizvode z organskimi topili prvič v promet in je proizvajalec ali pridobitelj proizvodov z organskimi topili.
(3) Ne glede na določbe prejšnjega odstavka oseba, ki daje proizvode z organskimi topili prvič v promet in je proizvajalec ali pridobitelj proizvodov z organskimi topili, ni zavezanec za plačilo okoljske dajatve:
– za proizvode z organskimi topili, ki se razvrščajo med barve in lake iz preglednice A v prilogi 1 te uredbe, če je letna količina teh proizvodov, ki jih zavezanec da v promet ali sam uporabi, manjša od 4.000 l, in
– za proizvode z organskimi topili, ki se razvrščajo med proizvode za ličenje vozil iz preglednice B v prilogi 1 te uredbe, če je letna količina teh proizvodov, ki jih zavezanec da v promet ali sam uporabi, manjša od 150 kg.