EVROPSKA KOMISIJA JE –ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Uredbe (ES) št. 1606/2002 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 19. julija 2002 o uporabi mednarodnih računovodskih standardov [UL L 243, 11.9.2002, str. 1.] in zlasti člena 3(1) Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1) Z Uredbo Komisije (ES) št. 1126/2008 [UL L 320, 29.11.2008, str. 1.] so bili sprejeti nekateri mednarodni standardi in pojasnila, ki so obstajali 15. oktobra 2008.

(2) Dne 20. decembra 2010 je Upravni odbor za mednarodne računovodske standarde (UOMRS) objavil spremembe Mednarodnega standarda računovodskega poročanja (MSRP) 1 Prva uporaba Mednarodnih standardov računovodskega poročanja – Velika hiperinflacija in odprava fiksnih datumov za podjetja, ki prvikrat uporabijo MSRP (v nadaljnjem besedilu: spremembe MSRP 1) in spremembe Mednarodnega računovodskega standarda (MRS) 12 Davek od dobička – Odloženi davek: povrnitev temeljnih sredstev (v nadaljnjem besedilu: spremembe MRS 12). Cilj sprememb MSRP 1 je uvedba novega izvzetja iz področja uporabe MSRP 1 – namreč, da se podjetjem, ki so bila podvržena veliki hiperinflaciji, dovoli uporaba poštene vrednosti kot predpostavljene vrednosti njihovih sredstev in obveznosti v začetnem izkazu finančnega položaja po MSRP. Poleg tega te spremembe nadomeščajo sklice na fiksne datume v MSRP 1 s sklici na datum prehoda. V zvezi z MRS 12 spremembe določajo računovodsko obravnavanje davka od dobička. Cilj sprememb MRS 12 je uvedba izjeme pri načelu merjenja v MRS 12 v obliki izpodbitne predpostavke, da bi bila knjigovodska vrednost naložbene nepremičnine, merjena po pošteni vrednosti, povrnjena s prodajo in da bi podjetje moralo uporabiti davčno stopnjo, ki se uporablja pri prodaji temeljnega sredstva.

(3) Dne 12. maja 2011 je UOMRS izdal MSRP 13 Merjenje poštene vrednosti (v nadaljnjem besedilu: MSRP 13). MSRP 13 v enem MSRP določa okvir za merjenje poštene vrednosti in podaja obsežne napotke za merjenje poštene vrednosti tako finančnih kot nefinančnih sredstev in obveznosti. MSRP 13 se uporablja, kadar drug MSRP zahteva ali dovoljuje merjenje po pošteni vrednosti ali razkritja o merjenju po pošteni vrednosti.

(4) Dne 19. oktobra 2011 je UOMRS izdal Pojasnilo 20 Odbora za pojasnjevanje mednarodnih standardov računovodskega poročanja (OPMSRP) Stroški odstranjevanja v proizvodni fazi dnevnega kopa (OPMSRP 20). Cilj OPMSRP 20 je podati napotke za pripoznavanje stroškov odstranjevanja pri proizvodnji kot sredstva in za začetno in poznejše računovodsko merjenje sredstva pri dejavnosti odstranjevanja, da bi se zmanjšale razlike med podjetji pri obračunavanju stroškov odstranjevanja, ki nastanejo v proizvodni fazi dnevnega kopa.

(5) Ta uredba potrjuje spremembe MRS 12, spremembe MSRP 1, MSRP 13, OPMSRP 20 in posledične spremembe drugih standardov in pojasnil. Ti standardi in spremembe obstoječih standardov ali pojasnil vsebujejo nekatere sklice na MSRP 9, ki se jih trenutno ne more uporabljati, ker Unija MSRP 9 še ni sprejela. Zato je vsako sklicevanje na MSRP 9 v Prilogi k tej uredbi treba razumeti kot sklicevanje na MRS 39 Finančni instrumenti: pripoznavanje in merjenje. Prav tako ni mogoče uporabljati kakršnih koli posledičnih sprememb MSRP 9, ki bi izhajale iz Priloge k tej uredbi.

(6) Posvetovanje s skupino tehničnih strokovnjakov Evropske svetovalne skupine za računovodsko poročanje (EFRAG) potrjuje, da spremembe MRS 12 ter spremembe MSRP 1 kot tudi MSRP 13 in OPMSRP 20 izpolnjujejo tehnična merila za sprejetje, določena v členu 3(2) Uredbe (ES) št. 1606/2002.

(7) Uredbo (ES) št. 1126/2008 je zato treba ustrezno spremeniti.

(8) Ukrepi, predvideni s to uredbo, so v skladu z mnenjem Računovodskega regulativnega odbora –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

1. Priloga k Uredbi (ES) št. 1126/2008 se spremeni:

(a) Mednarodni računovodski standard (MRS) 12 Davek od dobička se spremeni, kot je navedeno v Prilogi k tej uredbi;

(b) Pojasnilo 21 Stalnega odbora za pojasnjevanje (SOP) se izbriše v skladu s spremembami MRS 12, kot je navedeno v Prilogi k tej uredbi;

(c) Mednarodni standard računovodskega poročanja (MSRP) 1 Prva uporaba Mednarodnih standardov računovodskega poročanja se spremeni, kot je navedeno v Prilogi k tej uredbi;

(d) vstavi se MSRP 13 Merjenje poštene vrednosti, kot je navedeno v Prilogi k tej uredbi;

(e) MSRP 1, MSRP 2, MSRP 3, MSRP 4, MSRP 5, MSRP 7, MRS 1, MRS 2, MRS 8, MRS 10, MRS 16, MRS 17, MRS 18, MRS 19, MRS 20, MRS 21, MRS 28, MRS 31, MRS 32, MRS 33, MRS 34, MRS 36, MRS 38, MRS 39, MRS 40, MRS 41, OPMSRP 2, OPMSRP 4, OPMSRP 13, OPMSRP 17 in OPMSRP 19 se spremenijo v skladu z MSRP 13, kot je navedeno v Prilogi k tej Uredbi;

(f) vstavi se Pojasnilo OPMSRP 20 Stroški odstranjevanja v proizvodni fazi dnevnega kopa, kot je navedeno v Prilogi k tej Uredbi;

(g) MSRP 1 se spremeni v skladu z OPMSRP 20, kot je navedeno v Prilogi k tej uredbi.

2. Vsako sklicevanje na MSRP 9 v Prilogi k tej uredbi pomeni sklicevanje na MRS 39 Finančni instrumenti: pripoznavanje in merjenje.

3. Kakršne koli posledične spremembe MSRP 9, ki bi izhajale iz Priloge k tej uredbi, se ne uporabljajo.

Člen 2

1. Podjetja začnejo uporabljati spremembe iz točk (a), (b) in (c) člena 1(1) najkasneje z začetkom prvega poslovnega leta, ki se začne z datumom začetka veljavnosti te uredbe ali kasneje.

2. Podjetja začnejo uporabljati MSRP 13, OPMSRP 20 in posledične spremembe, kot so navedene v točkah (d) – (g) člena 1(1), najkasneje z začetkom prvega poslovnega leta, ki se začne 1. januarja 2013 ali kasneje.

Člen 3

Ta uredba začne veljati tretji dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Ta uredba je zavezujoča v celoti in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

 

V Bruslju, 11. decembra 2012.

Za Komisijo
Predsednik
José Manuel Barroso

52. člen se preštevilči v 51.A člen. Spremenijo se 10. členin zgledi po 51.A členu. Dodajo se 51.B člen, 51. členin zgled, ki jima sledi, ter 51.D, 51.E, 98. in 99. člen.

OPREDELITVE

Davčna osnova

10     Kjer davčna osnova sredstva ali obveznosti ni takoj očitna, je koristno upoštevati temeljno načelo, na katerem temelji ta standard, in sicer, da mora podjetje z nekaterimi omejenimi izjemami pripoznati odloženo obveznost (terjatev) za davek, če bo povrnitev ali poravnava knjigovodske vrednosti sredstva ali obveznosti povzročila v prihodnosti večje (manjše) plačilo davka, kot če povrnitev ali poravnava ne bi imela nobenih davčnih posledic. Zgled C, ki sledi 51.A členu, prikazuje okoliščine, ko utegne biti koristno upoštevati to temeljno načelo, na primer kadar je davčna osnova kakega sredstva ali obveznosti odvisna od pričakovanega načina povrnitve ali poravnave.

MERJENJE

51A     V nekaterih jurisdikcijah način, na katerega podjetje povrne (poravna) knjigovodsko vrednost svojega sredstva (obveznosti), lahko vpliva na eno izmed naslednjega ali na oboje:
(a) davčno stopnjo, ki se uporablja, ko podjetje povrne (poravna) knjigovodsko vrednost sredstva (obveznosti), in
(b) na davčno osnovo sredstva (obveznosti).
V takšnih primerih podjetje izmeri odložene obveznosti in terjatve za davek z uporabo davčne stopnje in davčne osnove, ki sta skladni s pričakovanim načinom povrnitve ali poravnave.

Zgled A
Opredmeteno osnovno sredstvo ima knjigovodsko vrednost 100 in davčno osnovo 60. Davčna stopnja 20 % se uporabi, če se sredstvo proda, davčna stopnja 30 % pa za druge dohodke.
Podjetje pripozna odloženo obveznost za davek v višini 8 (20 % od 40), če pričakuje, da bo prodalo sredstvo brez nadaljnje uporabe, in odloženo obveznost za davek v višini 12 (30 % od 40), če pričakuje, da bo sredstvo zadržalo in povrnilo njegovo knjigovodsko vrednost z uporabo.

Zgled B
Opredmeteno osnovno sredstvo ima nabavno vrednost 100 in knjigovodska vrednost 80 je prevrednotena na 150. Za davčne namene ni ustrezne prilagoditve. Kumulativni amortizacijski popravek vrednosti za davčne namene je 30 in davčna stopnja 30 %. Če se bo sredstvo prodalo za več kot nabavno vrednost, bo kumulativni amortizacijski popravek vrednosti 30 vključen v obdavčljivi dobiček, toda izkupiček nad nabavno vrednostjo ne bo obdavčljiv.
Davčna osnova sredstva je 70 in zato obstaja obdavčljiva začasna razlika 80. Če podjetje pričakuje, da si bo z uporabo sredstva povrnilo knjigovodsko vrednost, mora ustvariti obdavčljivi dobiček 150, vendar lahko odšteje samo amortizacijski popravek vrednosti 70. Na tej podlagi je odložena obveznost za davek 24 (30 % od 80). Če podjetje pričakuje, da si bo povrnilo knjigovodsko vrednost s takojšnjo prodajo sredstva z izkupičkom 150, izračuna odloženo obveznost za davek tako:

                                                   davčljiva začasna          Davčna stopnja       Odložena obveznost  
                                                             razlika                                                          za davek 

Kumulativna davčna amortizacija           30                         30 %                            9 
Izkupiček nad nabavno vrednostjo           50                         nič                              — 
                                                       ----------------------                                   --------------------- 
Skupaj                                                        80                                                            9  
                                                         ===============                                   ===============

(pojasnilo: v skladu z 61.A členom se dodatni odloženi davek, ki se pojavi ob prevrednotenju, pripozna v drugem vseobsegajočem donosu).

Zgled C
Podatki so enaki kot v zgledu B, razen da, če se sredstva prodajo za več kot za nabavno vrednost, se kumulativna davčna amortizacija vključi v obdavčljivi dobiček (obdavčen s 30 %) in čisti izkupiček obdavči s 40 % po odbitku za inflacijo prilagojene nabavne vrednosti 110.
Če podjetje pričakuje, da si bo z uporabo sredstva povrnilo knjigovodsko vrednost, mora ustvariti obdavčljivi dobiček 150, vendar lahko odšteje samo amortizacijski popravek vrednosti 70. Na tej podlagi je davčna osnova 70, obdavčljiva začasna razlika 80 in odložena obveznost za davek 24 (30 % od 80) kot v zgledu B.
Če podjetje pričakuje, da si bo povrnilo knjigovodsko vrednost s takojšnjo prodajo sredstva z izkupičkom 150, lahko odšteje indeksirano nabavno vrednost 110. Čisti izkupiček 40 bo obdavčen s 40 %. Poleg tega bo kumulativna davčna amortizacija 30 vključena v obdavčljivi dobiček in obdavčena s 30 %. Na tej podlagi je davčna osnova 80 (110 manj 30), obdavčljiva začasna razlika 70 in obdavčljiva obveznost za davek 25 (40 % od 40 in 30 % od 30). Če v tem zgledu davčna osnova ni takoj očitna, lahko koristi upoštevanje temeljnega načela, določenega v 10. členu.
(pojasnilo: v skladu z 61.A členom se dodatni odloženi davek, ki se pojavi ob prevrednotenju, pripozna v drugem vseobsegajočem donosu).

51B     Če odložena obveznost ali terjatev za davek izhaja iz neamortizirljivega sredstva, ki se meri z uporabo modela za prevrednotenje v MRS 16, merjenje odložene obveznosti ali terjatve za davek odraža davčne posledice povrnitve knjigovodske vrednosti neamortizirljivega sredstva prek prodaje, ne glede na podlago merjenja knjigovodske vrednosti tega sredstva. Torej če zakon o davku določa, da se davčna stopnja, uporabljena na obdavčljivi znesek, ki izhaja iz prodaje sredstva, razlikuje od davčne stopnje, uporabljene na obdavčljivi znesek, ki izhaja iz uporabe sredstva, se pri merjenju odložene obveznosti ali terjatve za davek, ki se nanaša na neamortizirljivo sredstvo, uporabi prva izmed njiju.

51C     Če odložena obveznost ali terjatev za davek izhaja iz naložbene nepremičnine, ki se meri z uporabo modela poštene vrednosti v MRS 40, obstaja izpodbojna predpostavka, da bo knjigovodska vrednost naložbene nepremičnine povrnjena s prodajo. V skladu s tem, razen če ni predpostavka ovržena, merjenje odložene obveznosti ali terjatve za davek odraža davčne posledice povrnitve knjigovodske vrednosti naložbene nepremičnine v celoti prek prodaje. Ta predpostavka je ovržena, če je naložbena nepremičnina amortizirljiva in je znotraj poslovnega modela, s katerim se želijo sčasoma izčrpno izkoristiti vse gospodarske koristi naložbene nepremičnine, namesto da bi bilo to storjeno s prodajo. Če je predpostavka ovržena, se upoštevajo zahteve iz 51. člena in 51.A člena.

Zgled, ki pojasnjuje 51.C člen
Naložbena nepremičnina ima nabavno vrednost 100 in pošteno vrednost 150. Meri se z uporabo modela poštene vrednosti v MRS 40. Zajema zemljišče z nabavno vrednostjo 40 in pošteno vrednostjo 60 ter zgradbo z nabavno vrednostjo 60 in pošteno vrednostjo 90. Zemljišče ima neomejeno dobo koristnosti.
Kumulativni amortizacijski popravek vrednosti zgradbe pri obračunu davka je 30. Neuresničene spremembe poštene vrednosti naložbene nepremičnine ne vplivajo na obdavčljivi dobiček. Če se naložbena nepremičnina proda za več kot za nabavno vrednost, se razveljavitev kumulativne davčne amortizacije v višini 30 vključi v obdavčljivi dobiček in je obdavčena po običajni davčni stopnji 30 %. Za prihodke od prodaje, ki presegajo nabavno vrednost, je v skladu z davčnim pravom določena davčna stopnja 25 % za sredstva, ki so v lasti manj kot dve leti, in 20 % za sredstva, ki so v lasti dve leti ali več.
Ker se naložbena nepremičnina meri z uporabo modela poštene vrednosti v MRS 40, obstaja izpodbojna predpostavka, da bo podjetje ponovno pridobilo celotno knjigovodsko vrednost naložbene nepremičnine s prodajo. Če se ta predpostavka ne ovrže, odloženi davek odraža davčne posledice povrnitve knjigovodske vrednosti v celoti prek prodaje, čeprav podjetje pričakuje, da bo zaslužilo prihodke od najemnin za nepremičnino pred prodajo.
Davčna osnova zemljišča, če se proda, je 40 in obstaja obdavčljiva začasna razlika 20 (60 – 40). Davčna osnova zgradbe, če se proda, je 30 (60 – 30) in obstaja obdavčljiva začasna razlika 60 (90 – 30). Tako je skupna obdavčljiva začasna razlika, ki se nanaša na naložbeno nepremičnino 80 (20 + 60).

V skladu s 47. členom je davčna stopnja stopnja, za katero se pričakuje, da se bo uporabljala v obdobju, ko bo naložbena nepremičnina realizirana. Če podjetje pričakuje, da bo prodalo nepremičnino po tem, ko jo je imelo v lasti več kot dve leti, se iz tega izhajajoča odložena obveznost za davek izračuna, tako:

                                                Obdavčljiva začasna    Davčna stopnja         Odložena
                                                 razlika za davek                                            obveznost 
Kumulativna davčna amortizacija        30                             30 %                       9 
Izkupiček nad nabavno vrednostjo       50                             20 %                     10 
                                                      ------------------                                          ------------- 
Skupaj                                                    80                                                          19  
                                                       =============                                         =========

Če podjetje pričakuje, da bo prodalo nepremičnino po tem, ko jo je imelo v lasti manj kot dve leti, se za prihodke, ki presegajo nabavno vrednost, zgoraj navedeni izračun spremeni, tako da se uporablja davčna stopnja v višini 25 % namesto 20 %.
Če ima namesto tega podjetje zgradbo znotraj poslovnega modela, s katerim se želijo sčasoma izčrpno izkoristiti vse gospodarske koristi zgradbe, namesto da bi bilo to storjeno s prodajo, se ta predpostavka ovrže. Vendar zemljišče ni amortizirljivo. Zato predpostavka povrnitve s prodajo ni ovržena za zemljišče. Iz tega sledi, da bi odložena obveznost za davek odražala davčne posledice povrnitve knjigovodske vrednosti zgradbe prek uporabe in knjigovodske vrednosti zemljišča prek prodaje.
Davčna osnova zgradbe, če se uporablja, je 30 (60–30) in obstaja obdavčljiva začasna razlika 60 (90–30), na kateri temelji odložena obveznost za davek v višini 18 (30 % od 60).
Davčna osnova zemljišča, če se proda, je 40 in obstaja obdavčljiva začasna razlika 20 (60–40), na kateri temelji odložena obveznost za davek v višini 4 (20 % od 20).
Posledično, če je predpostavka povrnitve s prodajo za zgradbo ovržena, je odložena obveznost za davek v zvezi z naložbeno nepremičnino 22 (18 + 4).
51D     Izpodbitna postavka iz 51.C člena se uporablja tudi, če odložena obveznost ali terjatev za davek izhaja iz merjenja naložbene nepremičnine v poslovni združitvi, če bo podjetje uporabilo model poštene vrednosti, ko bo pozneje merilo to naložbeno nepremičnino.
51E     51.B–51.D členi ne spreminjajo zahtev, da se morajo uporabljati načela iz 24.–33. člena (odbitne začasne razlike) in 34.–36. člena (neizrabljene davčne izgube ali neizrabljeni davčni dobropisi) tega standarda pri pripoznavanju in merjenju odloženih terjatev za davek.

DATUM ZAČETKA VELJAVNOSTI
98    52. členje bil preštevilčen v 51.A člen, 10. členin zgledi po 51.A členu so bili spremenjeni, dodani so bili 51. člen in 51. členin zgled, ki mu sledi, ter 51.D, 51.E in 99. člen, in sicer z Odloženim davkom: povrnitev temeljnih sredstev, ki je bil izdan decembra 2010. Podjetje mora uporabljati navedene spremembe za letna obdobja, ki se začnejo 1. januarja 2012 ali pozneje. Uporaba pred tem datumom je dovoljena. Če podjetje uporablja te spremembe za zgodnejše obdobje, mora to razkriti.

PREKLIC SOP-21

99     Spremembe z Odloženim davkom: povrnitev temeljnih sredstev, ki je bil izdan decembra 2010, nadomestijo SOP-ovo pojasnilo 21 Davek od dobička – povrnitev prevrednotenih neamortizirljivih sredstev.