Čistopis z vidnimi spremembami
Čistopisu je dodan prikaz, kjer imate spremembe vidne. Kliknite spodaj pod nazivom predpisa na zavihek "Spremembe".
Izberi paket
Čistopis z lažjim branjem členov
V posebnem prikazu čistopisa lahko besedilo sklicevanih členov berete že znotraj osnovnega člena. Kliknite spodaj pod nazivom predpisa na zavihek "Čistopis".
Izberi paket
Pri členih imate pojasnila
Če obstaja pojasnilo člena, ga dobite že pri njem. Imate več kot 2500 pojasnil FURS, ministrstev in strokovnjakov. Za prikaz pojasnil, kliknite na ikono desno poleg člena.
Izberi paket
Dodano imate kazalo predpisa
S kazalom lažje vidite strukturo predpisa in navigirate po njem.
Za prikaz kazala kliknite spodaj na "Kazalo".
Lažje branje členov
"Branje člen v členu" vam v čistopisu omogoča branje besedila sklicevanih členov že znotraj osnovnega člena.
Izberi paket
KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI JE –
ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti,
ob upoštevanju Uredbe (ES) št. 1606/2002 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 19. julija 2002 o uporabi mednarodnih računovodskih standardov [UL L 243, 11.9.2002, str. 1.] in zlasti člena 3(1) Uredbe,
ob upoštevanju naslednjega:
(1) Z Uredbo Komisije (ES) št. 1126/2008 [UL L 320, 29.11.2008, str. 1.] so bili sprejeti nekateri mednarodni standardi in pojasnila, ki so veljali 15. oktobra 2008.
(2) Upravni odbor za mednarodne računovodske standarde (UOMRS) je maja 2008 objavil Izboljšave mednarodnih standardov računovodskega poročanja (v nadaljnjem besedilu: izboljšave) v okviru letnega procesa izboljševanja, katerega cilj je poenostaviti in pojasniti mednarodne računovodske standarde. Izboljšave zajemajo 35 sprememb obstoječih mednarodnih računovodskih standardov, ki so razdeljene na dva dela, pri čemer del I vsebuje spremembe, ki imajo za posledico računovodske spremembe za namene predstavljanja, pripoznavanja ali merjenja, del II pa se nanaša na spremembe terminologije ali spremembe uredniške narave.
(3) Posvetovanje s skupino tehničnih strokovnjakov Evropske svetovalne skupine za računovodsko poročanje (EFRAG) potrjuje, da izboljšave izpolnjujejo tehnična merila za sprejetje, določena v členu 3(2) Uredbe (ES) št. 1606/2002. Svetovalna skupina za presojo mnenj o računovodskih standardih je v skladu s Sklepom Komisije 2006/505/ES z dne 14. julija 2006 o ustanovitvi Svetovalne skupine za presojo mnenj o računovodskih standardih, ki bo svetovala Komisiji glede objektivnosti in nevtralnosti mnenj Evropske svetovalne skupine za računovodsko poročanje (EFRAG) [UL L 199, 21.7.2006, str. 33.], preučila mnenje EFRAG o potrditvi in svetovala Evropski komisiji, da je dobro uravnoteženo in objektivno.
(4) Uredbo (ES) št. 1126/2008 je zato treba ustrezno spremeniti.
(5) Ukrepi, predvideni s to uredbo, so v skladu z mnenjem Računovodskega regulativnega odbora –
SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:
Člen 1
Priloga k Uredbi (ES) št. 1126/2008 se spremeni:
1. Mednarodni standard računovodskega poročanja (MSRP) 5 se spremeni, kakor je navedeno v Prilogi k tej uredbi;
2. Mednarodni računovodski standard (MRS) 1, MRS 8, MRS 10, MRS 16, MRS 19, MRS 20, MRS 23, MRS 27, MRS 28, MRS 29, MRS 31, MRS 34, MRS 36, MRS 38, MRS 39, MRS 40 in MRS 41 se spremenijo, kakor je navedeno v Prilogi k tej uredbi;
3. MSRP 1 se spremeni v skladu s spremembami MSRP 5, kakor je navedeno v Prilogi k tej uredbi;
4. MRS 7 se spremeni v skladu s spremembami MRS 16, kakor je navedeno v Prilogi k tej uredbi;
5. MSRP 7 in MRS 32 se spremenita v skladu s spremembami MRS 28 in MRS 31, kakor je navedeno v Prilogi k tej uredbi;
6. MRS 16 se spremeni v skladu s spremembami MRS 40, kakor je navedeno v Prilogi k tej uredbi;
7. MRS 41 se spremeni v skladu s spremembami MRS 20, kakor je navedeno v Prilogi k tej uredbi;
8. MSRP 5, MRS 2 in MRS 36 se spremenijo v skladu s spremembami MRS 41, kakor je navedeno v Prilogi k tej uredbi.
Člen 2
Posamezna družba začne uporabljati spremembe standardov iz točke (2) in točk (4) do (8) člena 1 najpozneje z začetkom svojega prvega finančnega leta po 31. decembru 2008.
Posamezna družba začne uporabljati spremembe standardov iz točk (1) in (3) člena 1 najpozneje z začetkom svojega prvega finančnega leta po 30. juniju 2009.
Člen 3
Ta uredba začne veljati tretji dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.
Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.
V Bruslju, 23. januarja 2009
Za Komisijo
Charlie McCreevy
Član Komisije
ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti,
ob upoštevanju Uredbe (ES) št. 1606/2002 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 19. julija 2002 o uporabi mednarodnih računovodskih standardov [UL L 243, 11.9.2002, str. 1.] in zlasti člena 3(1) Uredbe,
ob upoštevanju naslednjega:
(1) Z Uredbo Komisije (ES) št. 1126/2008 [UL L 320, 29.11.2008, str. 1.] so bili sprejeti nekateri mednarodni standardi in pojasnila, ki so veljali 15. oktobra 2008.
(2) Upravni odbor za mednarodne računovodske standarde (UOMRS) je maja 2008 objavil Izboljšave mednarodnih standardov računovodskega poročanja (v nadaljnjem besedilu: izboljšave) v okviru letnega procesa izboljševanja, katerega cilj je poenostaviti in pojasniti mednarodne računovodske standarde. Izboljšave zajemajo 35 sprememb obstoječih mednarodnih računovodskih standardov, ki so razdeljene na dva dela, pri čemer del I vsebuje spremembe, ki imajo za posledico računovodske spremembe za namene predstavljanja, pripoznavanja ali merjenja, del II pa se nanaša na spremembe terminologije ali spremembe uredniške narave.
(3) Posvetovanje s skupino tehničnih strokovnjakov Evropske svetovalne skupine za računovodsko poročanje (EFRAG) potrjuje, da izboljšave izpolnjujejo tehnična merila za sprejetje, določena v členu 3(2) Uredbe (ES) št. 1606/2002. Svetovalna skupina za presojo mnenj o računovodskih standardih je v skladu s Sklepom Komisije 2006/505/ES z dne 14. julija 2006 o ustanovitvi Svetovalne skupine za presojo mnenj o računovodskih standardih, ki bo svetovala Komisiji glede objektivnosti in nevtralnosti mnenj Evropske svetovalne skupine za računovodsko poročanje (EFRAG) [UL L 199, 21.7.2006, str. 33.], preučila mnenje EFRAG o potrditvi in svetovala Evropski komisiji, da je dobro uravnoteženo in objektivno.
(4) Uredbo (ES) št. 1126/2008 je zato treba ustrezno spremeniti.
(5) Ukrepi, predvideni s to uredbo, so v skladu z mnenjem Računovodskega regulativnega odbora –
SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:
Člen 1
Priloga k Uredbi (ES) št. 1126/2008 se spremeni:
1. Mednarodni standard računovodskega poročanja (MSRP) 5 se spremeni, kakor je navedeno v Prilogi k tej uredbi;
2. Mednarodni računovodski standard (MRS) 1, MRS 8, MRS 10, MRS 16, MRS 19, MRS 20, MRS 23, MRS 27, MRS 28, MRS 29, MRS 31, MRS 34, MRS 36, MRS 38, MRS 39, MRS 40 in MRS 41 se spremenijo, kakor je navedeno v Prilogi k tej uredbi;
3. MSRP 1 se spremeni v skladu s spremembami MSRP 5, kakor je navedeno v Prilogi k tej uredbi;
4. MRS 7 se spremeni v skladu s spremembami MRS 16, kakor je navedeno v Prilogi k tej uredbi;
5. MSRP 7 in MRS 32 se spremenita v skladu s spremembami MRS 28 in MRS 31, kakor je navedeno v Prilogi k tej uredbi;
6. MRS 16 se spremeni v skladu s spremembami MRS 40, kakor je navedeno v Prilogi k tej uredbi;
7. MRS 41 se spremeni v skladu s spremembami MRS 20, kakor je navedeno v Prilogi k tej uredbi;
8. MSRP 5, MRS 2 in MRS 36 se spremenijo v skladu s spremembami MRS 41, kakor je navedeno v Prilogi k tej uredbi.
Člen 2
Posamezna družba začne uporabljati spremembe standardov iz točke (2) in točk (4) do (8) člena 1 najpozneje z začetkom svojega prvega finančnega leta po 31. decembru 2008.
Posamezna družba začne uporabljati spremembe standardov iz točk (1) in (3) člena 1 najpozneje z začetkom svojega prvega finančnega leta po 30. juniju 2009.
Člen 3
Ta uredba začne veljati tretji dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.
Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.
V Bruslju, 23. januarja 2009
Za Komisijo
Charlie McCreevy
Član Komisije
IZBOLJŠAVE MSRP
DEL I
DEL I
Spremembe mednarodnega računovodskega standarda 20
Obračunavanje državnih podpor in razkrivanje državne pomoči
37. člense črta. Dodata se 10.A in 43. člen.
DRŽAVNE PODPORE
10A Zaslužek od državnega posojila po meri, ki je nižja od tržne, se obravnava kot državna podpora. Posojilo se pripozna in meri v skladu z MRS 9 Finančni instrumenti: Pripoznavanje in merjenje. Zaslužek po obrestni meri, ki je nižja od tržne, se meri kot razlika med začetno knjigovodsko vrednostjo posojila, določeno v skladu z MRS 39, in prejetimi donosi. Zaslužek se obračuna v skladu s tem standardom. Podjetje upošteva pogoje in obveze, ki so se izpolnjevali ali se morajo izpolnjevati pri opredelitvi stroškov, ki naj bi se nadomestili z zaslužkom posojila.
DRŽAVNE PODPORE
10A Zaslužek od državnega posojila po meri, ki je nižja od tržne, se obravnava kot državna podpora. Posojilo se pripozna in meri v skladu z MRS 9 Finančni instrumenti: Pripoznavanje in merjenje. Zaslužek po obrestni meri, ki je nižja od tržne, se meri kot razlika med začetno knjigovodsko vrednostjo posojila, določeno v skladu z MRS 39, in prejetimi donosi. Zaslužek se obračuna v skladu s tem standardom. Podjetje upošteva pogoje in obveze, ki so se izpolnjevali ali se morajo izpolnjevati pri opredelitvi stroškov, ki naj bi se nadomestili z zaslužkom posojila.
DEL II
Spremembe v delu II se uporabljajo za letna obdobja, ki se začnejo 1. januarja 2009 ali po tem datumu. Uporaba pred tem datumom je dovoljena.
Spremembe mednarodnega računovodskega standarda 20
Obračunavanje državnih podpor in razkrivanje državne pomoči
Naslovu pred 1. členom standarda se doda opomba in spremenijo se 2.(b), 12.–18., 20.–22., 26., 27. in 32. člen.
Opomba k naslovu
* Kot del Izboljšav MSRP, objavljenih maja 2008, je upravni odbor spremenil terminologijo, ki se uporablja v tem standardu, zaradi skladnosti z drugimi standardi MSRP, in sicer:
(a) "obdavčljivi prihodek" se spremeni v "obdavčljivi dobiček ali davčno izgubo",
(b) "se pripozna kot prihodek/odhodek" se spremeni v "se pripozna v poslovnem izidu",
(c) "neposredno povečevati kapital" se spremeni v "se pripozna zunaj poslovnega izida" in
(d) "popravek računovodske ocene" se spremeni v "sprememba računovodske ocene".
PODROČJE UPORABE
2 Ta standard ne obravnava:
(a) posebnih težav … podobne vrste;
(b) državne pomoči, ki je na voljo podjetju v obliki ugodnosti pri ugotavljanju obdavčljivega dobička ali davčne izgube ali je določena oziroma omejena na podlagi obveznosti za davek iz dobička. Primeri takšnih ugodnosti so mirovanje davka iz dobička, davčni dobropisi za naložbe, dopustitev pospešenega amortiziranja in znižane stopnje davka iz dobička.
(c) države … podjetja.
(d) …
DRŽAVNE PODPORE
12 Državne podpore se sistematično pripoznajo v poslovnem izidu v obdobjih, v katerih podjetje povezane stroške, ki naj bi jih podjetje nadomestilo s prejetimi podporami, pripozna kot odhodke.
13 Pri obračunavanju državnih podpor sta na voljo dva splošna načina: kapitalski način, po katerem se podpora pripozna zunaj poslovnega izida, in na donosu zasnovan način, po katerem se podpora pripozna v poslovnem izidu v enem ali več obdobjih.
14 Zagovorniki kapitalskega načina uporabljajo naslednje utemeljitve:
(a) državne podpore so sredstvo financiranja in tako jih je tudi treba obravnavati v izkazu finančnega položaja, namesto da se pripoznajo v poslovnem izidu za pokritje postavk odhodkov, ki se z njimi financirajo. Ker ni pričakovati, da bi bilo podpore treba vrniti, jih je treba pripoznati zunaj poslovnega izida;
(b) državnih podpor ni ustrezno prikazati v poslovnem izidu, ker jih podjetje ni prislužilo, temveč so državna spodbuda, ki ni povezana z nastankom ustreznih stroškov.
15 Utemeljitve, ki govore v prid na donosu zasnovanemu načinu, so:
(a) ker so državne podpore prejemki iz drugega vira in ne od delničarjev, se ne smejo pripoznati neposredno v lastniškem kapitalu, temveč se morajo pripoznavati v poslovnem izidu v ustreznih obdobjih,
(b) državne podpore so redko brezpogojne. Podjetje si jih prisluži, tako da izpolni pogoje zanje in predvidene obveznosti. Glede na to je treba državne podpore pripoznati v poslovnem izidu v obdobjih, v katerih podjetje kot odhodke pripozna povezane stroške, ki naj bi jih podjetje nadomestilo s prejetimi podporami,
(c) ker so davek iz dobička in drugi davki odhodki, je logično, da se tudi državne podpore obravnavajo v poslovnem izidu, saj so le podaljšek davčne politike.
16 Za na donosu zasnovan način obravnavanja državnih odpor je temeljno, da se v poslovnem izidu sistematično pripoznajo v obdobjih, v katerih podjetje povezane stroške, ki naj bi jih podjetje nadomestilo s prejetimi podporami, pripozna kot odhodke. Pripoznavanje državnih podpor v poslovnem izidu v trenutku ustreznih prejemkov ni v skladu z računovodsko predpostavko o nastanku poslovnega dogodka (glej MRS 1 – Predstavljanje računovodskih izkazov) in bi bilo sprejemljivo zgolj takrat, ko ne bi bilo na voljo nobene podlage za razporeditev podpor na druga obdobja razen na tisto, v katerem je podjetje podporo prejelo.
17 V večini primerov je obdobja, v katerih podjetje pripoznava stroške ali odhodke, povezane z državno podporo, mogoče hitro ugotoviti. Tako se podpore za nadomestitev posebnih stroškov pripoznavajo v poslovnem izidu v istem obdobju kot ustrezni odhodki. Podobno se podpore, povezane z amortizirljivimi sredstvi, navadno pripoznavajo v poslovnem izidu v obdobjih in zneskih, v katerih se pripozna tudi odhodek amortizacije teh sredstev.
18 Tudi pri podporah, povezanih z neamortizirljivimi sredstvi, lahko država zahteva izpolnjevanje nekaterih obveznosti; v takšnem primeru se pripoznavajo v poslovnem izidu v obdobjih, v katerih nastanejo stroški v zvezi z izpolnjevanjem omenjenih obveznosti. Za zgled navedimo podporo v obliki zemljišča, ki je lahko povezana s pogojem, da prejemnik na njem zgradi poslopje, zato jo je treba pripoznati v poslovnem izidu v dobi koristnosti zgrajenega poslopja.
20 Državna podpora, ki jo podjetje dobi kot nadomestilo za že nastale odhodke ali izgube ali pa kot takojšnjo pomoč, s katero niso povezani nobeni dodatni stroški, se pripozna v poslovnem izidu tistega obdobja, v katerem jo podjetje dobi.
21 V nekaterih okoliščinah lahko država podeli podporo zato, da podjetju takoj dá finančno pomoč, in ne kot spodbudo za njegovo delovanje, povezano z nastankom stroškov. Take podpore so lahko omejene na posamezno podjetje in niso na voljo večji skupini upravičencev. V takih okoliščinah utegne biti potrebno podporo pripoznati v poslovnem izidu obdobja, v katerem podjetje izpolni pogoje zanjo, pri čemer jo mora spremljati razkritje, na podlagi katerega je zagotovljeno nedvoumno razumevanje njenih učinkov.
22 Podjetje lahko dobi državno podporo za nadomestitev stroškov ali poravnavo izgube iz prejšnjega obdobja. Taka podpora se pripozna v poslovnem izidu v tistem obdobju, v katerem začne biti podjetju na voljo, pri čemer jo mora spremljati razkritje, na podlagi katerega je zagotovljeno nedvoumno razumevanje njenih učinkov.
Predstavljanje s sredstvi povezanih podpor
26 Prva metoda pripoznava podporo kot odloženi (časovno razmejeni) prihodek, ki ga podjetje sistematično pripoznava v poslovnem izidu v dobi koristnosti zadevnega sredstva.
27 Po drugi metodi se podpora v izračunu odšteje od knjigovodske vrednosti sredstva. Podpora se pripozna v poslovnem izidu v dobi koristnosti amortizirljivega sredstva kot zmanjšan odhodek amortizacije.
Vračanje državnih podpor
32 Državno podporo, ki jo mora podjetje vrniti, se obračuna kot spremembo računovodske ocene (glej MRS 8 – Računovodske usmeritve, spremembe računovodskih ocen in napake). Vračilo s prihodki povezane podpore se najprej obračuna glede na morebitni neamortizirljivi časovno razmejeni znesek, ki se pripozna glede na podporo. Če vračilo presega omenjeni znesek ali kadar ni nobenega takšnega zneska več, pa se ga pripozna v poslovnem izidu. Vračilo s sredstvom povezane podpore se pripozna tako, da se poveča knjigovodska vrednost ustreznega sredstva ali zmanjšajo časovno razmejeni zneski podpore za znesek vračila. Celotna dodatna amortizacija, ki bi jo bilo treba pripoznati v poslovnem izidu do datuma obravnavanja, če ne bi bilo podpore, se takoj pripozna v poslovnem izidu.
Opomba k naslovu
* Kot del Izboljšav MSRP, objavljenih maja 2008, je upravni odbor spremenil terminologijo, ki se uporablja v tem standardu, zaradi skladnosti z drugimi standardi MSRP, in sicer:
(a) "obdavčljivi prihodek" se spremeni v "obdavčljivi dobiček ali davčno izgubo",
(b) "se pripozna kot prihodek/odhodek" se spremeni v "se pripozna v poslovnem izidu",
(c) "neposredno povečevati kapital" se spremeni v "se pripozna zunaj poslovnega izida" in
(d) "popravek računovodske ocene" se spremeni v "sprememba računovodske ocene".
PODROČJE UPORABE
2 Ta standard ne obravnava:
(a) posebnih težav … podobne vrste;
(b) državne pomoči, ki je na voljo podjetju v obliki ugodnosti pri ugotavljanju obdavčljivega dobička ali davčne izgube ali je določena oziroma omejena na podlagi obveznosti za davek iz dobička. Primeri takšnih ugodnosti so mirovanje davka iz dobička, davčni dobropisi za naložbe, dopustitev pospešenega amortiziranja in znižane stopnje davka iz dobička.
(c) države … podjetja.
(d) …
DRŽAVNE PODPORE
12 Državne podpore se sistematično pripoznajo v poslovnem izidu v obdobjih, v katerih podjetje povezane stroške, ki naj bi jih podjetje nadomestilo s prejetimi podporami, pripozna kot odhodke.
13 Pri obračunavanju državnih podpor sta na voljo dva splošna načina: kapitalski način, po katerem se podpora pripozna zunaj poslovnega izida, in na donosu zasnovan način, po katerem se podpora pripozna v poslovnem izidu v enem ali več obdobjih.
14 Zagovorniki kapitalskega načina uporabljajo naslednje utemeljitve:
(a) državne podpore so sredstvo financiranja in tako jih je tudi treba obravnavati v izkazu finančnega položaja, namesto da se pripoznajo v poslovnem izidu za pokritje postavk odhodkov, ki se z njimi financirajo. Ker ni pričakovati, da bi bilo podpore treba vrniti, jih je treba pripoznati zunaj poslovnega izida;
(b) državnih podpor ni ustrezno prikazati v poslovnem izidu, ker jih podjetje ni prislužilo, temveč so državna spodbuda, ki ni povezana z nastankom ustreznih stroškov.
15 Utemeljitve, ki govore v prid na donosu zasnovanemu načinu, so:
(a) ker so državne podpore prejemki iz drugega vira in ne od delničarjev, se ne smejo pripoznati neposredno v lastniškem kapitalu, temveč se morajo pripoznavati v poslovnem izidu v ustreznih obdobjih,
(b) državne podpore so redko brezpogojne. Podjetje si jih prisluži, tako da izpolni pogoje zanje in predvidene obveznosti. Glede na to je treba državne podpore pripoznati v poslovnem izidu v obdobjih, v katerih podjetje kot odhodke pripozna povezane stroške, ki naj bi jih podjetje nadomestilo s prejetimi podporami,
(c) ker so davek iz dobička in drugi davki odhodki, je logično, da se tudi državne podpore obravnavajo v poslovnem izidu, saj so le podaljšek davčne politike.
16 Za na donosu zasnovan način obravnavanja državnih odpor je temeljno, da se v poslovnem izidu sistematično pripoznajo v obdobjih, v katerih podjetje povezane stroške, ki naj bi jih podjetje nadomestilo s prejetimi podporami, pripozna kot odhodke. Pripoznavanje državnih podpor v poslovnem izidu v trenutku ustreznih prejemkov ni v skladu z računovodsko predpostavko o nastanku poslovnega dogodka (glej MRS 1 – Predstavljanje računovodskih izkazov) in bi bilo sprejemljivo zgolj takrat, ko ne bi bilo na voljo nobene podlage za razporeditev podpor na druga obdobja razen na tisto, v katerem je podjetje podporo prejelo.
17 V večini primerov je obdobja, v katerih podjetje pripoznava stroške ali odhodke, povezane z državno podporo, mogoče hitro ugotoviti. Tako se podpore za nadomestitev posebnih stroškov pripoznavajo v poslovnem izidu v istem obdobju kot ustrezni odhodki. Podobno se podpore, povezane z amortizirljivimi sredstvi, navadno pripoznavajo v poslovnem izidu v obdobjih in zneskih, v katerih se pripozna tudi odhodek amortizacije teh sredstev.
18 Tudi pri podporah, povezanih z neamortizirljivimi sredstvi, lahko država zahteva izpolnjevanje nekaterih obveznosti; v takšnem primeru se pripoznavajo v poslovnem izidu v obdobjih, v katerih nastanejo stroški v zvezi z izpolnjevanjem omenjenih obveznosti. Za zgled navedimo podporo v obliki zemljišča, ki je lahko povezana s pogojem, da prejemnik na njem zgradi poslopje, zato jo je treba pripoznati v poslovnem izidu v dobi koristnosti zgrajenega poslopja.
20 Državna podpora, ki jo podjetje dobi kot nadomestilo za že nastale odhodke ali izgube ali pa kot takojšnjo pomoč, s katero niso povezani nobeni dodatni stroški, se pripozna v poslovnem izidu tistega obdobja, v katerem jo podjetje dobi.
21 V nekaterih okoliščinah lahko država podeli podporo zato, da podjetju takoj dá finančno pomoč, in ne kot spodbudo za njegovo delovanje, povezano z nastankom stroškov. Take podpore so lahko omejene na posamezno podjetje in niso na voljo večji skupini upravičencev. V takih okoliščinah utegne biti potrebno podporo pripoznati v poslovnem izidu obdobja, v katerem podjetje izpolni pogoje zanjo, pri čemer jo mora spremljati razkritje, na podlagi katerega je zagotovljeno nedvoumno razumevanje njenih učinkov.
22 Podjetje lahko dobi državno podporo za nadomestitev stroškov ali poravnavo izgube iz prejšnjega obdobja. Taka podpora se pripozna v poslovnem izidu v tistem obdobju, v katerem začne biti podjetju na voljo, pri čemer jo mora spremljati razkritje, na podlagi katerega je zagotovljeno nedvoumno razumevanje njenih učinkov.
Predstavljanje s sredstvi povezanih podpor
26 Prva metoda pripoznava podporo kot odloženi (časovno razmejeni) prihodek, ki ga podjetje sistematično pripoznava v poslovnem izidu v dobi koristnosti zadevnega sredstva.
27 Po drugi metodi se podpora v izračunu odšteje od knjigovodske vrednosti sredstva. Podpora se pripozna v poslovnem izidu v dobi koristnosti amortizirljivega sredstva kot zmanjšan odhodek amortizacije.
Vračanje državnih podpor
32 Državno podporo, ki jo mora podjetje vrniti, se obračuna kot spremembo računovodske ocene (glej MRS 8 – Računovodske usmeritve, spremembe računovodskih ocen in napake). Vračilo s prihodki povezane podpore se najprej obračuna glede na morebitni neamortizirljivi časovno razmejeni znesek, ki se pripozna glede na podporo. Če vračilo presega omenjeni znesek ali kadar ni nobenega takšnega zneska več, pa se ga pripozna v poslovnem izidu. Vračilo s sredstvom povezane podpore se pripozna tako, da se poveča knjigovodska vrednost ustreznega sredstva ali zmanjšajo časovno razmejeni zneski podpore za znesek vračila. Celotna dodatna amortizacija, ki bi jo bilo treba pripoznati v poslovnem izidu do datuma obravnavanja, če ne bi bilo podpore, se takoj pripozna v poslovnem izidu.
