Se pripravlja sprememba?
Vse predloge in spremembe predpisa imate na njegovi časovnici. Kliknite "Časovnica" na spodnji hitri navigaciji.
Izberi paket
Vlada Republike Slovenije je na 100. redni seji dne 28.9.2010 določila besedilo:
- Predloga zakona o izvrševanju proračunov Republike Slovenije za leti 2011 in 2012,
ki vam ga pošiljamo v obravnavo na podlagi 143. člena in drugega odstavka 164. člena poslovnika Državnega zbora po nujnem postopku.
Vlada Republike Slovenije predlaga Državnemu zboru, da Predlog zakona o izvrševanju proračunov Republike Slovenije za leti 2011 in 2012 obravnava po nujnem postopku, ker 164. člen poslovnika Državnega zbora določa, da se za obravnavo in sprejem zakona o izvrševanju proračuna Republike Slovenije uporabljajo določbe o obravnavi zakona po nujnem postopku. To je potrebno zato, ker se ta zakon obravnava hkrati s predlogom državnega proračuna za leti 2011 in 2012, saj omogoča njegovo uveljavitev in posledično izvrševanje, poleg tega pa so vsebinske rešitve med zakonom in proračunom tesno povezane. Zato je zakon potrebno sprejeti takoj po sprejemu predloga proračuna za leti 2011 in 2012 po nujnem postopku. Vlada Republike Slovenije je na podlagi 45. člena poslovnika Vlade Republike Slovenije in na podlagi 235. člena poslovnika Državnega zbora določila, da bodo kot njeni predstavniki na sejah Državnega zbora in njegovih delovnih teles sodelovali:
- dr. Franc Križanič, minister za finance, - Mateja Vraničar, državna sekretarka, Ministrstvo za finance, - mag. Alenka Bratušek, generalna direktorica, Ministrstvo za finance.
mag. Helena KAMNAR
GENERALNA SEKRETARKA
PRILOGA: 1
REPUBLIKA SLOVENIJA
VLADA REPUBLIKE SLOVENIJE
EVA 2010-1611-0023
NUJNI POSTOPEK
PREDLOG ZAKONA O IZVRŠEVANJU PRORAČUNOV REPUBLIKE SLOVENIJE ZA LETI 2011 IN 2012
I. UVOD 1. Ocena stanja in razlogi za sprejem zakona
Glede na pravno naravo državnega proračuna je uveljavitev zakona o izvrševanju proračuna Republike Slovenije nujni in neposredni pogoj za uveljavitev proračuna in s tem za njegovo izvrševanje.
2. Cilji, načela in poglavitne rešitve predloga zakona
Osnovni cilj zakona je uzakoniti rešitve, ki bodo omogočile tekoče in nemoteno izvrševanje sprejetega proračuna. Predlog zakona ne uzakonja posebnih načel ali temeljnih proračunskih principov, saj so ta opredeljena v 2. členu Zakona o javnih financah (Uradni list RS, št. 79/99, 124/00, 79/01, 30/02, 56/02 – ZJU, 110/02 – ZDT-B, 127/06 – ZJZP, 14/07 – ZSPDPO, 109/08, 49/09 in 38/10 – ZUKN; v nadaljnjem besedilu: ZJF). Tem načelom predlog zakona tudi sledi, prav tako pa sledi tudi ostali ureditvi, kot jo postavlja ZJF. Predlagani zakon vsebuje vse vsebine in druge elemente, ki jih določa ali predvideva ZJF. V skladu z navedenim določa obseg zadolževanja in dovoljenih poroštev države ter obseg zadolžitve javnega sektorja na ravni države v posameznem letu. Ureja tudi posebna pooblastila vladi in ministrstvu, pristojnemu za finance, za izvrševanje proračuna za leti 2011 in 2012. V tem okviru so določena različna pooblastila, pomembna predvsem za zadolževanje Vlade v okviru fiskalnega stabilizatorja. Predlagani zakon določa tudi obseg obveznosti, ki jih lahko uporabniki prevzemajo v tekočem letu in ki bodo zapadle v plačilo v prihodnjih letih, prav tako pa tudi druge vsebine, za katere ZJF in drugi zakoni predvidevajo, da morajo biti urejeni v letnem zakonu.
3. Prikaz ureditve v drugih pravnih sistemih in prilagojenosti predlagane ureditve pravu EU
Ta zakon ni predmet prilagajanja slovenske ureditve pravu EU. Za razliko od sistemskih proračunskih zakonov držav iz EU, ki urejajo podobne vsebine kot naš ZJF, je ureditev, da se proračun države in zakon o izvrševanju državnega proračuna sprejemata v oblikah dveh različnih pravnih aktov, poznana predvsem v germanskih pravnih sistemih (Avstrija in Nemčija). Tega razlikovanja ne poznajo v anglosaksonskem (Velika Britanija) in skandinavskem (Švedska) pravnem sistemu. Tako na primer tudi avstrijski in nemški zakon o izvrševanju proračuna urejata obseg zadolževanja države in različna pooblastila vladi in ministru za finance pri izvrševanju proračuna. Proračuni pa vsebujejo tabelarne prikaze razreza proračunskih sredstev po proračunskih uporabnikih.
Švedski parlament sprejme samo proračun, ki po področjih proračunske porabe določa cilje in naloge ter okviren razrez sredstev, in daje vladi določena pooblastila za spreminjanje proračuna, kar je v našem pravnem sistemu vsebina zakona o izvrševanju proračuna. Podobno kot za Švedsko velja tudi za proračun Velike Britanije.
Francija ima obširen pravni okvir za državni proračun in ustavo, ki izvršni veji oblasti zagotavlja velika pooblastila pri proračunski politiki. Ustava iz leta 1958 vlogo parlamenta pri proračunskih zadevah omejuje na spreminjanje strukture izdatkov. Parlament ne more povišati skupnih izdatkov in tudi ne zmanjšati prihodkov državnega proračuna. Ustava vsebuje tudi nekatera temeljna načela za državni proračun in od leta 1996 dalje tudi za organizacije socialnega zavarovanja.
4. Ocena finančnih posledic predloga zakona za državni proračun in druga javna finančna sredstva
Z uveljavitvijo tega zakona se bo uveljavil državni proračun za leti 2011 in 2012, s čimer bodo nastale finančne posledice, ki jih prinaša sprejeti proračun. Zakon nima vpliva na druga javno finančna sredstva.
5. Zagotovitev sredstev za izvajanje predloga zakona v državnem proračunu
Za izvajanje tega zakona so zagotovljena sredstvav državnem proračunu. Predlog zakona ima finančne posledice, ki so skladne predlogom državnih proračunov za leti 2011 in 2012.
6. Druge posledice, ki jih bo imel predlog sprejema zakona
Predlagatelj zakonanačrtuje, da bo zakon omogočal učinkovito izvrševanje proračuna.
BESEDILO ČLENOV
1. SPLOŠNI DOLOČBI
1. člen
(vsebina zakona)
(1) S tem zakonom se za proračun Republike Slovenije za leto 2011 in za proračun Republike Slovenije za leto 2012 določa njuna sestava, posebnosti njunega izvrševanja, obseg zadolževanja in poroštev države ter javnega sektorja na ravni države, postopek dodelitve sredstev subvencij, posojil in drugih oblik sofinanciranj iz državnega proračuna, prevzemanje obveznosti, in ureja druga vprašanja, povezana z izvrševanjem proračuna.
(2) Določbe tega zakona se uporabljajo v letih 2011 in 2012, razen če je za posamezni proračun urejeno drugače.
(3) Določbe tega zakona se uporabljajo za neposredne uporabnike proračuna Republike Slovenije, razen če je v posameznih členih določeno drugače.
2. člen
(pomen uporabljenih pojmov)
(1) Pojmi iz 3. člena Zakona o javnih financah (Uradni list RS, št. 79/99, 124/00, 79/01, 30/02, 56/02 – ZJU, 127/06 – ZJZP, 14/07 – ZSPDPO, 109/08, 49/09 in 38/10 – ZUKN; v nadaljnjem besedilu: ZJF) imajo po tem zakonu enak pomen.
(2) Pojmi, uporabljeni v tem zakonu, imajo naslednji pomen:
1. "proračun" pomeni proračun Republike Slovenije, spremembe proračuna Republike Slovenije in rebalans proračuna Republike Slovenije;
2. "predlagatelji finančnih načrtov" so predlagatelji finančnih načrtov, ki so tako določeni v drugem odstavku 19. člena ZJF, in drugi samostojni neposredni uporabniki, ki so zajeti v navedenem členu ZJF, pa niso navedeni v drugem odstavku 19. člena ZJF;
3. "politike" so področja, na katerih država deluje oziroma nudi storitve in na ta način dosegajo skupni splošni cilj ter na katera so, upoštevaje delovna področja neposrednih uporabnikov, razvrščeni izdatki v finančnih načrtih neposrednih uporabnikov. Politike so določene s programsko klasifikacijo izdatkov državnega proračuna;
4. "program" je zaokrožena celota podprogramov;
5. "podprogram" je povezana celota dejavnosti;
6. "dejavnost" je sestavljena iz ukrepov in projektov;
7. "projekt oziroma ukrep" je ekonomsko nedeljiva celota aktivnosti z natančno določeno tehnično tehnološko funkcijo oziroma skupek različnih medsebojno usklajenih dejanj, ki predstavljajo določeno programsko zaključeno celoto z jasno opredeljenimi cilji;
8. "velik projekt" je projekt, katerega ocenjena vrednost presega 25 milijonov evrov;
9. "skupina projektov" je več istovrstnih projektov, pri katerih so cilji opredeljeni v okviru skupnega namena (politike) in se bodo izvajali v določenem časovnem obdobju;
10. "evidenčni projekt" je načrt financiranja še neznane skupine projektov, za katero so znani cilji in namen, vendar v načrt razvojnih programov (v nadaljnjem besedilu: NRP) še niso uvrščeni projekti, s katerimi bodo ti cilji doseženi;
11. "proračunska postavka" (v nadaljnjem besedilu: postavka) je del finančnega načrta neposrednega proračunskega uporabnika, ki izkazuje obseg pravic porabe za financiranje celotnega ali dela ukrepa oziroma projekta, oziroma za financiranje več različnih celotnih oziroma več delov različnih ukrepov oziroma projektov in ekonomski namen porabe sredstev;
12. "proračunska vrstica" je postavka-konto, ki skladno s predpisanim kontnim načrtom določa ekonomski namen izdatkov postavke in je skupaj z ukrepom oziroma projektom temeljna enota za izvrševanje proračuna;
13. "pravica porabe" je pravica neposrednega uporabnika, na podlagi katere prevzema obveznosti v breme sredstev na določeni proračunski vrstici v okviru ukrepa oziroma projekta;
14. "obveznosti v breme proračunov prihodnjih let" so obveznosti, ki zapadejo v plačilo v breme proračunov prihodnjih let ter so prevzete v skladu z 51. členom ZJF in tem zakonom;
15. "prejeta sredstva za financiranje skupnih evropskih politik" so prihodki, ki jih država prejme iz Evropske unije in druga sredstva iz proračuna EU (v nadaljnjem besedilu: namenska sredstva EU) za: skupno kmetijsko politiko, kohezijsko politiko in evropsko teritorialno politiko ter izvajanje drugih politik (v nadaljnjem besedilu: skupne evropske politike);
16. "postavke slovenske udeležbe" so tiste, s katerimi se zagotavljajo pravice porabe za sofinanciranje programov skupnih evropskih politik, sofinanciranje programov predpristopnih in popristopnih pomoči ter sofinanciranje programov donacij;
17. "postavke namenskih sredstev EU" so tiste, na katerih se zagotavljajo pravice porabe za financiranje programov skupnih evropskih politik;
18. "predpristopne pomoči" so prihodki, ki jih država prejme iz proračuna EU za programe, do katerih je bila upravičena kot kandidatka za vstop v EU;
19. "postavke predpristopnih pomoči" so postavke, s katerimi se zagotavljajo pravice porabe za financiranje programov iz predpristopnih pomoči;
20. "popristopne pomoči" so prihodki, ki jih država prejme iz proračuna EU in od drugih donatorjev EU na podlagi mednarodnih pogodb;
21. "postavke popristopnih pomoči" so postavke, na katerih se zagotavljajo pravice porabe za financiranje programov popristopnih pomoči;
22. "sredstva za preneseno izvrševanje nalog" so prihodki iz proračuna EU, ki jih Republika Slovenija prejme za izvajanje nalog v interesu EU;
23. "postavke za preneseno izvrševanje nalog" so postavke na katerih se zagotavljajo pravice porabe za financiranje programov, ki jih izvaja Republika Slovenija po nalogu in v interesu EU;
24. "donacija finančnih mehanizmov" je prihodek, ki ga država prejme na podlagi sklenjene pogodbe med Republiko Slovenijo in državo, ki je donator in ni članica EU, za namen kot ga ta določi;
25. "postavke donacij finančnih mehanizmov" so postavke, na katerih se zagotavljajo pravice porabe za financiranje programov na podlagi sklenjenih pogodb med Republiko Slovenijo in državami, ki niso članice EU;
26. "plačni konti" so konti iz podskupine kontov 400 – Plače in drugi izdatki zaposlenim ter 401 – Prispevki delodajalcev za socialno varnost;
27. "organ upravljanja" je neposredni uporabnik, ki je pristojen za opravljanje nalog upravljanja in izvajanja programov, sofinanciranih s sredstvi iz proračuna EU na področju kohezijske politike;
28. "TARGET" je sistem za medbančni prenos sredstev v eurih v EU. Sistem prispeva k interaciji in stabilnosti euro finančnih trgov. Slovenske kreditne institucije pri poslovanju preko sistema TARGET upoštevajo urnik delovanja sistema TARGET.
2. SESTAVA PRORAČUNA
3. člen
(sestava proračuna)
(1) V splošnem delu proračuna so prikazani prejemki in izdatki po ekonomski klasifikaciji do ravni konta. V bilanci prihodkov in odhodkov se, poleg navedenih v 11. členu ZJF, izkazujejo tudi prihodki, ki obsegajo namenska sredstva EU in odhodki, ki obsegajo plačila sredstev v proračun EU.
(2) V posebnem delu proračuna so finančni načrti neposrednih uporabnikov prikazani po politikah, programih, podprogramih in dejavnostih.
(3) V NRP se prikazujejo načrtovani izdatki po programski klasifikaciji po ukrepih, velikih projektih, skupinah projektov in virih financiranja po posameznih letih za celovito izvedbo projektov oziroma ukrepov.
4. člen
(spremembe institucionalne strukture proračuna)
Nov državni organ, ki se ustanovi po sprejetju proračuna, se lahko vključi v proračun kot neposredni uporabnik šele z novim proračunom. Do takrat se delovanje novoustanovljenega državnega organa financira iz finančnega načrta neposrednega uporabnika, ki je predlagal njegovo ustanovitev.
3. IZVRŠEVANJE PRORAČUNA 3.1 Splošno
5. člen
(izvrševanje proračuna)
(1) V tekočem letu se izvršuje proračun tekočega leta.
(2) Proračun se izvršuje skladno z določbami ZJF, tega zakona in podzakonskimi predpisi, izdanimi na njuni podlagi.
(3) Proračun se izvršuje na ravni proračunske vrstice.
(4) Posebni del proračuna in NRP morata biti v tekočem letu usklajena. Vsaka sprememba načrta financiranja projektov oziroma ukrepov se mora izkazati v veljavnem proračunu oziroma v sprejetem proračunu prihodnjega leta.
(5) Ob neusklajenosti lahko ministrstvo, pristojno za finance, omeji izvrševanje proračuna posameznemu proračunskemu uporabniku.
6. člen
(status določenih prihodkov proračuna)
(1) Prilivi namenskih sredstev EU se štejejo kot prihodki proračuna šele, ko se nakažejo na podračun izvrševanja proračuna. Do prenosa se obravnavajo kot sredstva Evropske komisije (v nadaljnjem besedilu: EK) in izkazujejo kot obveznosti do EK.
(2) Obresti od namenskih sredstev EU so prihodek proračuna. Do prenosa obresti na podračun izvrševanja proračuna, se obresti štejejo kot sredstva EK in izkazujejo kot obveznosti do sredstev EK.
(3) Prihodki po Zakonu o izdaji obveznic za plačilo odškodnine za zaplenjeno premoženje zaradi razveljavitve kazni zaplembe premoženja (Uradni list RS, št. 49/99; v nadaljnjem besedilu: ZIOOZP) in prihodki po Zakonu o Skladu za poplačila odškodnine žrtvam vojnega in povojnega nasilja (Uradni list RS, št. 18/01, 111/01, 67/02, 54/04 – ZDoh-1 in 27/09; v nadaljnjem besedilu: ZSPOZ), ki jih Republika Slovenija prejme od Slovenske odškodninske družbe, d.d., in se uporabijo za plačilo obresti za izdane obveznice, se evidentirajo kot prihodki v bilanci prihodkov in odhodkov. Prihodki po ZIOOZP in prihodki po ZSPOZ, ki jih Republika Slovenija prejme od Slovenske odškodninske družbe, d.d., in se uporabijo za odplačilo glavnic iz naslova izdaje obveznic, se evidentirajo kot prejemki v računu finančnih terjatev in naložb.
7. člen
(odpiranje novih postavk in zagotavljanje pravic porabe na njih)
Za izvajanje projektov, ki se financirajo iz predpristopnih pomoči, popristopnih pomoči, donacij finančnih mehanizmov in namenskih sredstev EU lahko Vlada Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: vlada) na predlog ministrstva, pristojnega za finance, med letom odpre nove postavke. Pravice porabe na novih postavkah se zagotovijo s prerazporeditvami pravic porabe oziroma iz naslova večjih prihodkov proračuna od načrtovanih.
8. člen
(ukrepi za uravnoteženje proračuna v letih 2011 in 2012)
(1) Če vlada zaradi slabših gospodarskih gibanj, ugotovljenih v Pomladanski napovedi gospodarskih gibanj, oceni, da bodo prihodki za manj kakor 130.000.000 eurov nižji glede na načrtovane v sprejetih proračunih za leti 2011 in 2012, mora poleg ukrepov za uravnoteženje proračuna iz 40. člena ZJF uporabiti ukrep proporcionalnega zmanjšanja pravic porabe, razen pravic porabe za izvajanje skupnih evropskih politik in namenskih prejemkov proračuna. Ta ukrep se uporabi do višine 60.000.000 eurov, razlika do 130.000.000 eurov pa se zagotovi z dodatnim zadolževanjem države.
(2) Ukrepi zmanjšanja pravic porabe se pri vseh neposrednih uporabnikih določijo v enakem odstotku glede na pravice porabe, iz katerih se financirajo blago in storitve (razen podkonto 402104 – Material in oprema za vojsko), subvencije, transferi neprofitnim organizacijam in ustanovam, drugi tekoči domači transferi, tekoči transferi v tujino in investicijski odhodki ter investicijski transferi.
9. člen
(povečanje odhodkov in izdatkov proračuna)
(1) Obveznosti na:
1. programu 1003 – Pokojninsko in invalidsko varstvo;
2. programu 1601 – Servisiranje javnega dolga;
3. podprogramu 160201 – Plačila sredstev v proračun EU;
4. postavkah namenskih sredstev EU;
5. postavkah na programu 1603 – Oblikovanje rezerve in intervencijski programi,
ki presegajo pravice porabe, zagotovljene na teh postavkah v proračunu, se na podlagi odločitve vlade plačujejo tudi nad to višino.
(2) Sredstva za pokrivanje obveznosti iz prejšnjega odstavka se zagotovijo:
1. iz večjih prihodkov proračuna od načrtovanih oziroma
2. z dodatnim zadolževanjem države, če gre za primere iz 1., 2. in 3. točke prejšnjega odstavka.
(3) Za znesek povečane realizacije odhodkov proračuna iz prejšnjega odstavka se poveča finančni načrt pristojnega neposrednega uporabnika in skupni obseg odhodkov proračuna, v primeru iz 2. točke prejšnjega odstavka pa tudi s proračunom določen proračunski primanjkljaj.
10. člen
(zaključek leta)
Zaradi tehnične izvršitve proračuna lahko proračun kot blagajna javnega financiranja in neposredni uporabniki izplačujejo sredstva za plačilo svojih obveznosti še prva dva delovna dneva v januarju naslednjega leta.
3.2 Namenski prejemki in izdatki proračuna
11. člen
(namenski prihodki proračuna)
Namenski prihodki proračuna za leti 2011 in 2012 so poleg prihodkov, določenih v prvem stavku prvega odstavka 43. člena ZJF, tudi:
1. predpristopne pomoči, popristopne pomoči in sredstva za preneseno izvrševanje nalog, ki se uporabijo za namene, dogovorjene med vlado in EK, in na način določen s predpisom ministra oziroma ministrice (v nadaljnjem besedilu: minister), pristojne za finance;
2. donacije finančnih mehanizmov se uporabijo za namen in na način, kakor ga določi donator in v skladu s predpisom ministra, pristojnega za finance;
3. prihodki obresti na sredstva predpristopnih pomoči, popristopnih pomoči in donacij finančnih mehanizmov, se uporabijo za namen in na način, kakor ga določi donator in v
skladu s predpisom ministra, pristojnega za finance;
4. prihodki od obremenitve s stavbno ali služnostno pravico stvarnega premoženja države se uporabijo za nakup, graditev, obnovo, investicijsko in tekoče vzdrževanje nepremičnin v lasti države;
5. prihodki požarne takse po 59. členu Zakona o varstvu pred požarom (Uradni list RS, št. 3/07 – uradno prečiščeno besedilo), ki se po merilih, ki jih določi vlada, uporabijo za namene iz navedenega zakona;
6. prihodki posebnega prispevka iz 6. člena Zakona o popotresni obnovi objektov in spodbujanju razvoja v Posočju (Uradni list RS, št. 26/05 – uradno prečiščeno besedilo in 114/06-ZUE; v nadaljnjem besedilu: ZPOOSRP), ki se v skladu z vladnimi programi uporabijo za namene, določene v navedenem zakonu;
7. prihodki po ZIOOZP, ki se uporabijo za namene, določene v navedenem zakonu;
8. prihodki po ZSPOZ, ki se uporabijo za namene, določene v navedenem zakonu;
9. prihodki vplačanih tiskovin, ki jih stranke v upravnem postopku vplačajo pri upravnih enotah ter ministrstvih, pristojnih za notranje in zunanje zadeve, in ki jih upravne enote in ministrstvo, pristojno za notranje oziroma zunanje zadeve, uporabijo za plačilo obveznosti dobaviteljem zaračunljivih tiskovin;
10. prihodki, ki jih lastniki oziroma uporabniki kmetijskih zemljišč po 95. členu Zakona o kmetijskih zemljiščih (Uradni list RS, št. 55/03 – uradno prečiščeno besedilo) vplačujejo v proračun Republike Slovenije in ki se do višine pravic porabe, predvidenih v finančnem načrtu ministrstva, pristojnega za kmetijstvo, v sprejetem proračunu uporabijo za namene določene v navedenem zakonu;
11. prihodki po 162. členu Zakonu o vodah (Uradni list RS, št. 67/02, 110/02 – ZGO-1, 2/04 – ZZdrl-A, 41/04 – ZVO-I in 57/08) se uporabijo za namene, določene v navedenem zakonu;
12. prihodki po Zakonu o soobstoju gensko spremenjenih rastlin z ostalimi kmetijskimi rastlinami (Uradni list RS, št. 41/09), ki se uporabijo za namene določene v navedenem zakonu;
13. prihodki letne dajatve za uporabo vozil v cestnem prometu in prihodki koncesijske dajatve Luke Koper, d.d., ki pripadajo proračunu Republike Slovenije, se uporabijo za izvedbo investicij in vzdrževanj v javno železniško infrastrukturo.
12. člen
(namenski prejemki proračuna)
Namenski prejemki v računu finančnih terjatev in naložb so skladno s 1. točko drugega odstavka 74. člena ZJF:
1. glavnice vrnjenih posojil, danih za sanacijo podjetij in gospodarstva na podlagi 7. člena Zakona o uporabi sredstev, pridobljenih iz naslova kupnine na podlagi Zakona o lastninskem preoblikovanju podjetij (Uradni list RS, št. 45/95, 34/96, 60/99 – ZSRR, 22/00 – ZJS, 67/01 in 47/02: v nadaljnjem besedilu: ZUKLPP). Ti prejemki se v letih 2011 in 2012, do višine pravic porabe, predvidenih v finančnem načrtu ministrstva, pristojnega za gospodarstvo, v sprejetem proračunu uporabijo za izdatke za enak namen kakor prvotno;
2. kupnine od prodaje kapitalskih naložb, ki se v proračun za leto 2011 in za leto 2012 vplačajo na podlagi Zakona o uporabi sredstev pridobljenih iz naslova kupnine na podlagi ZUKLPP, in se uporabijo za namene, določene v navedenem zakonu.
3.3 Prerazporejanje pravic porabe
13. člen
(osnova za prerazporejanje pravic porabe)
(1) Osnova za prerazporejanje pravic porabe je zadnji sprejeti proračun za leto izvrševanja.
(2) Obseg izvedenih prerazporeditev pravic porabe se računa po neto načelu, ki je sešteta razlika med prerazporeditvami na in z njih.
14. člen
(prerazporeditve pravic porabe, o katerih odločajo neposredni
uporabniki)
(1) Neposredni uporabnik lahko v svojem finančnem načrtu samostojno in brez omejitev prerazporeja pravice porabe v okviru istega podprograma.
(2) Ne glede na določbo prejšnjega odstavka neposredni uporabnik ne sme samostojno odločati o prerazporeditvah pravic porabe s postavk slovenske udeležbe, s postavk namenskih sredstev EU ter s in na plačne konte integralnih postavk, razen med plačnimi konti integralnih postavk v okviru istega podprograma.
15. člen
(prerazporeditve pravic porabe, o katerih odloča predlagatelj finančnih načrtov)
(1) Predlagatelj finančnih načrtov lahko odloča o prerazporeditvah pravic porabe znotraj istega podprograma v okviru finančnih načrtov neposrednih uporabnikov, ki so v njegovi pristojnosti.
(2) Ne glede na določbo prejšnjega odstavka predlagatelj finančnega načrta ne sme samostojno odločati o prerazporeditvah pravic porabe s postavk slovenske udeležbe, s postavk namenskih sredstev EU ter s in na plačne konte integralnih postavk v finančnih načrtih nepsorednih uporabnikov iz njegove pristojnosti, razen med plačnimi konti integralnih postavk v okviru istega podprograma.
16. člen
(prerazporeditve pravic porabe, o katerih odloča organ
upravljanja)
(2) Če neposredni uporabnik ne porablja sredstev za izvajanje kohezijske politike skladno z načrtovano dinamiko oziroma pri izvajanju ne dosega zastavljenih in dogovorjenih ciljev, lahko organ upravljanja predlaga vladi, da odloči o prerazporeditvah pravic porabe namenskih sredstev EU in pripadajočih pravic porabe slovenske udeležbe.
(3) Organ upravljanja izvaja prerazporeditve pravic porabe na podlagi prvega odstavka tega člena brez omejitev.
17. člen
(prerazporeditve o katerih odloča ministrstvo, pristojno za
finance)
(1) Ministrstvo, pristojno za finance, lahko samostojno in brez omejitev po 14. in 15. členu tega zakona izvaja prerazporeditve znotraj finančnega načrta tega ministrstva in organov v njegovi sestavi, ki so potrebne za plačila obveznosti programa 1601 – Servisiranje javnega dolga.
(2) Na predlog predlagatelja finančnega načrta, ki znotraj istega podprograma zagotavlja pravice porabe drugemu predlagatelju finančnega načrta, o prerazporeditvi pravic porabe odloča ministrstvo, pristojno za finance.
(3) Če nastanejo stroški, ker neposredni uporabnik v predpisanem roku ni obvestil ministrstva, pristojnega za finance, o spremembi likvidnostnega načrta, izvaja ministrstvo, pristojno za finance, prerazporeditve pravic porabe iz finančnega načrta pristojnega neposrednega uporabnika na postavko obresti za domače zadolževanje pri ministrstvu, pristojnem za finance. Prerazporeditev se v višini celotnih stroškov izvede v breme pravic porabe za blago in storitve pri pristojnem neposrednem uporabniku in v dogovoru z njim. Prerazporeditev se izvede v skladu s predpisom ministra, pristojnega za finance, ki podrobneje uredi izvajanje tega člena.
18. člen
(prerazporeditve pravic porabe, o katerih odloča vlada)
(1) Vlada lahko odloča o prerazporeditvah pravic porabe ne glede na omejitve iz 14.,15.,16. in 17. člena tega zakona:
1. med podprogrami, znotraj programa, posameznega ali različnih predlagateljev finančnih načrtov, pri čemer skupno povečanje ali zmanjšanje posameznega podprograma ne sme presegati 10 odstotkov podprograma v sprejetem proračunu;
2. s in na plačne konte integralnih postavk v okviru istega podprograma;
3. na postavke slovenske udeležbe, med njimi in z njih;
4. na postavke namenskih sredstev EU in med temi postavkami;
5. na postavko 7608 – Tekoča proračunska rezerva pri ministrstvu, pristojnem za finance, in sicer do obsega pravic porabe, določenega v 42. členu ZJF;
6. na postavko 7640 – Rezerva Republike Slovenije pri ministrstvu, pristojnem za finance, in sicer do obsega pravic porabe, določenega v 48. členu ZJF;
7. programu 1003 – Pokojninsko in invalidsko varstvo;
8. programu 1601 – Servisiranje javnega dolga;
9. podprogramu 160201 – Plačila sredstev v proračun EU;
10. na postavke podprograma 160302 – Posebna proračunska rezerva in programi pomoči v primerih nesreč, med njimi in z njih;
11. med plačnimi postavkami, kadar se prerazporejajo javni uslužbenci skupaj s kadrovsko kvoto in sredstvi za plačo.
(2) Vlada odloča o prerazporeditvah na predlog ministrstva, pristojnega za finance, ki je pripravljen na predlog predlagatelja finančnega načrta.
(3) Če gre za prerazporeditev na postavke za kohezijsko politiko in s teh postavk po 3. in 4. točki prvega odstavka tega člena, pripravi predlog za prerazporeditev organ upravljanja v skladu s predpisi, ki urejajo postopke za izvajanje kohezijske politike in sodelovanju s predlagateljem finančnega načrta ter ga predloži ministrstvu, pristojnemu za finance, ta pa vladi.
(4) Kadar neposredni uporabnik izvaja plačila v breme postavk namenskih sredstev EU, a ne zagotovi črpanja namenskih sredstev EU, zaradi neupravičene porabe sredstev, mora o tem obvestiti ministrstvo, pristojno za finance, in predlagati preknjižbo porabe v višini sredstev, ki niso imela kritja v namenskih sredstvih EU. Preknjižba porabe se mora izvršiti v okviru proračuna tekočega leta in v breme prostih pravic porabe na postavkah, ki niso vezane na namenska sredstva EU. Ob neusklajenosti lahko ministrstvo, pristojno za finance, omeji izvrševanje proračuna posameznemu proračunskemu uporabniku.
3.4 Prevzemanje obveznosti in roki plačil v breme proračuna
19. člen
(pravice porabe za izvajanje nacionalnih programov in zakonov)
Pravice porabe za izvajanje nacionalnih programov in zakonov, v katerih je opredeljen obseg sredstev za financiranje posameznih izdatkov proračuna, se zagotavljajo v znesku, določenem s proračunom, ne glede na znesek, ki je predviden z nacionalnim programom ali posebnim zakonom.
20. člen
(največji dovoljeni obseg prevzetih obveznosti v breme
proračunov prihodnjih let)
(1) Neposredni uporabnik lahko v tekočem letu za investicijske odhodke in investicijske transfere razpiše javno naročilo za celotno vrednost projekta, ki je vključen v NRP, če so zanj načrtovane pravice porabe na postavkah sprejetih proračunov.
(2) Neposredni uporabnik lahko v letu 2011 prevzame obveznosti za namene, za katere so zagotovljena sredstva v letu 2012 in ki zapadejo v plačilo v letu 2012, v višini 80% obsega pravic porabe na podskupinah kontov znotraj podprograma, načrtovanih v proračunu za leto 2012, v letu 2011 pa lahko sklene pogodbe za obveznosti, ki zapadejo v plačilo v letu 2013, do višine 60% obsega pravic porabe, za namene, ki so načrtovani v proračunu za leto 2012 po podskupinah kontov znotraj podprograma. Neposredni uporabnik lahko v letu 2012 prevzame obveznosti za namene, za katere so načrtovane pravice porabe v letu 2012 in ki zapadejo v plačilo v letu 2013, v višini 60% obsega pravic porabe na podskupinah kontov znotraj podprograma, načrtovanih v proračunu za leto 2012, v letu 2012 pa lahko prevzame obveznosti, ki zapadejo v plačilo v letu 2014, do višine 40% obsega pravic porabe, za namene, ki so načrtovani v proračunu za leto 2012 po podskupinah kontov znotraj podprograma.
(3) Najemne oziroma zakupne pogodbe, razen pogodb iz šestega odstavka tega člena, so lahko sklenjene za določen ali za nedoločen čas z odpovednim rokom, ki ne sme biti daljši od šestih mesecev.
(4) Ne glede na določbi prvega in drugega odstavka tega člena lahko neposredni uporabnik prevzema obveznosti za:
1. pogodbe za dobavo elektrike, telefona, vode, komunalnih storitev in drugih storitev, potrebnih za operativno delovanje neposrednih uporabnikov;
2. pogodbe za nabavo blaga in storitev, ki so potrebni za izvajanje upravnih nalog v upravnih enotah (tiskovine in drugi javni dokumenti);
3. pogodbe, ki se financirajo iz predpristopnih pomoči, popristopnih pomoči, namenskih sredstev EU in sredstev drugih donatorjev ter pripadajočih postavk slovenske udeležbe;
(5) Ne glede na prvi in drugi odstavek tega člena prevzemanje obveznosti v letih 2011 do 2015 za temeljne razvojne programe Slovenske vojske ureja poseben zakon.
(6) O prevzemanju obveznosti po pogodbah o zakupu ali najemu, ki jih sklepajo neposredni uporabniki državnega proračuna in pri katerih lastninska pravica preide ali lahko preide z najemodajalca na najemnika, odloča vlada. Neposredni uporabniki občinskih proračunov morajo pred prevzemom navedenih obveznosti pridobiti soglasje ministrstva pristojnega za finance.
21. člen
(največji dovoljeni obseg prevzetih obveznosti po drugem odstavku 21. člena Zakona o financiranju občin)
Ne glede na drugi odstavek prejšnjega člena lahko neposredni uporabnik v tekočem letu za prihodnje leto in leto, ki temu sledi, izvede postopek javnega povabila in sklepa pogodbe za dodelitev sredstev za sofinanciranje investicij v lokalno javno infrastrukturo in investicij posebnega pomena za zadovoljevanje skupnih potreb in interesov prebivalcev občine, ki so uvrščene v načrte razvojnih programov občinskih proračunov, v višini sredstev določenih v drugem odstavku 21. člena oziroma v 39. členu Zakona o financiranju občin (Uradni list RS, št. 123/06 in 57/08) oziroma do višine, določene v 11. členu Zakona o interventnih ukrepih zaradi gospodarske krize (Uradni list RS, št.....).
22. člen
(spreminjanje in spremembe NRP)
(1) Neposredni uporabnik vodi evidenco projektov in ukrepov in je v celoti odgovoren za njihovo izvedbo.
(2) Spremembe veljavnega NRP so uvrstitev projektov oziroma ukrepov v NRP in druge spremembe projektov oziroma ukrepov, ki pomenijo odstopanje od veljavnega NRP.
(3) Predlagatelj finančnega načrta mora v 30 dneh po uveljavitvi proračuna uskladiti NRP s finančnim načrtom neposrednega uporabnika.
(4) Vlada odloča o uvrstitvi projektov oziroma ukrepov v veljavni NRP in o spremembi vrednosti projekta oziroma ukrepa nad 20% izhodiščne vrednosti, če sprememba vpliva na obseg sredstev, ki je določen v proračunu.
(5) Ne glede na prejšnji odstavek vlada ne odloča o:
- spremembi vrednosti projektov oziroma ukrepov nad 20%, kadar veljavna vrednost in vrednost po predvideni spremembi posameznega projekta oziroma ukrepa ne presega 100.000 eurov;
- uvrstitvi posameznega projekta oziroma ukrepa, katerega zaključek financiranja se zaradi še ne zapadlih obveznosti iz predhodnega leta prestavi v tekoče proračunsko leto.
(6) Projekti oziroma ukrepi iz druge alineje prejšnjega odstavka morajo biti uvrščeni v veljavni NRP v 30 dneh po uveljavitvi proračuna.
(7) Velikega projekta med letom ni mogoče uvrstititi v NRP. Izjemoma lahko vlada, na predlog organa upravljanja, odloči o uvrstitvi velikega projekta v NRP, če je projekt podprt z odločbo Evropske unije (v nadaljnjem besedilu: Unija) ali drugim ustreznim dokumentom Unije o financiranju oziroma izvajanju projekta.
(8) Ne glede na četrti odstavek tega člena odloča o uvrstitvi projektov v NRP na področju kohezijske politike, ki izhajajo iz evidenčnih projektov, organ upravljanja, na predlog predlagatelja finančnega načrta, po predhodni uskladitvi načrta financiranja z ministrstvom, pristojnim za finance. Organ upravljanja odloča tudi o spremembah veljavnega NRP za te projekte.
(9) Evidenčni projekti se v NRP nadomestijo z novimi projekti na podlagi javnega razpisa za zbiranje predlogov projektov ali operativnega ali drugega programa za področje, ki ga je potrdila vlada. V breme evidenčnih projektov ni dovoljeno prevzemati obveznosti.
(10) Za sofinanciranje občinskih projektov in ukrepov iz državnega proračuna v naslednjih letih morajo ministrstva objaviti javne razpise za zbiranje vlog občin.
(11) Spremembe proračunskih virov v NRP v obdobju sprejetih proračunov se lahko v okviru finančnega načrta predlagatelja izvršijo v obsegu skupnega zneska proračunskih sredstev, pri čemer se smiselno upoštevajo določbe iz poglavja 3.3. tega zakona.
23. člen
(plačilni roki v breme državnega in občinskih proračunov)
(1) Ne glede na določbe drugih zakonov in predpisov so plačilni roki neposrednih uporabnikov v breme proračuna predpisani s tem zakonom. Za plačilo vseh obveznostije plačilni rok za neposredne uporabnike 30. dan, za posredne uporabnike pa največ 30 dni.
(2) Plačilni rok začne teči naslednji dan po prejemu listine, ki je podlaga za izplačilo. Plačilni rok za izplačila, o katerih se odloča v skladu z zakonom, ki ureja splošni upravni postopek, in če drug zakon določa, da se nakazilo na račun stranke šteje, da je bilo zahtevku v celoti ugodeno, začne teči naslednji dan po poteku roka, ki je z zakonom določen za sprejem odločitve v upravnem psotopku. Če zadnji dan roka sovpada z dnem, ko je po zakonu dela prost dan oziroma v plačilnem sistemu TARGET ni opredeljen kot plačilni dan, se za zadnji dan roka šteje naslednji delavnik oziroma naslednji plačilni dan v sistemu TARGET.
(3) Ne glede na določbo prvega odstavka tega člena so plačilni roki lahko krajši za plačila:
1. plač, drugih osebnih prejemkov in povračil stroškov delavcev in funkcionarjev, zaposlenih pri neposrednih uporabnikih;
2. pravnomočnih sodnih ali dokončnih upravnih odločb in poravnav;
3. pogodb v breme postavk namenskih sredstev EU in postavk slovenske udeležbe;
4. s postavk predpristopnih in popristopnih pomoči ter pripadajočih postavk slovenske udeležbe pri skupnem financiranju, razen če Evropska komisija določi drugače;
5. s postavk donacij finančnih mehanizmov in pripadajočih postavk slovenske udeležbe pri transferih, razen če donator določi drugače;
6. tekočih transferov, razen tekočih transferov v tujino;
7. obveznosti diplomatskih predstavništev in konzulatov Republike Slovenije v tujini, če je takšna poslovna praksa sprejemne države;
8. zbirnega računa Slovenske izvozne in razvojne banke, d.d., ki ga ta izstavi za plačilo obračunanega nadomestila bankam;
8. povezana s servisiranjem javnega dolga, vključno z likvidnostnim zadolževanjem.
(4) Minister, pristojen za finance, lahko določi krajši plačilni rok tudi v drugih primerih, kadar je to potrebno za zagotovitev gospodarnega in učinkovitega razpolaganja s proračunskimi sredstvi, da se tako prepreči gospodarska škoda, ki bi nastala, če se plačilo ne bi izvršilo v krajših rokih.
(5) Plačilo investicijskih transferov občinam in posrednim proračunskim uporabnikom, je dovoljeno en dan pred dnevom plačila občine ali posrednega proračunskega uporabnika izvajalcu, če občina ali posredni proračunski uporabnik predloži popolno dokumentacijo za izplačilo iz proračuna 25 dni pred dnevom plačila izvajalcu.
(6) Pri izplačilu drugih stroškov dela (podjemne pogodbe, avtorske pogodbe in druga obdavčljiva izplačila) je plačilni rok od 20 do največ 45 dni.
(7) Določbe tega člena, razen petega odstavka, veljajo tudi za plačila v breme občinskih proračunov, razen se če občina v pogodbi dogovori za krajše plačilne roke, ker doseže nižjo pogodbeno ceno.
(8) Ne glede na določbe tega člena, je lahko z mednarodno pogodbo oziroma mednarodnim nepogodbenim aktom dogovorjen plačilni rok do 90 dni.
24. člen
(predplačila)
(1) Ne glede na drugi odstavek 52. člena ZJF so predplačila dovoljena:
1. na podlagi neposredne uporabe predpisov Unije;
2. za namenska sredstva EU in sredstva slovenske udeležbe do višine 20% vrednosti predvidenih izplačil teh sredstev in pod pogojem, da je prejemnik oseba zasebnega ali javnega prava in je ustanovljena in deluje kot društvo, zasebni ali javni zavod, zbornica, ki izvaja javna pooblastila po zakonu, ki ureja socialno varstvo ali ustanova;
3. za plačilo:
- pogodbenih obveznosti, pri katerih je to uveljavljeno s poslovnimi običaji (npr. šolnine, naročnine);
- pogodbenih obveznosti za projekte medinstitucionalne pomoči tretjim državam, ki jih financira Unija;
- akontacij stroškov za službena potovanja;
4. če tako določa donator.
(2) Pri predplačilih iz 1. in 2. točke prejšnjega odstavka mora neposredni uporabnik v pogodbi s prejemnikom sredstev dogovoriti, da se prejemnik sredstev zavezuje prejeta sredstva, skupaj z zamudnimi obrestmi, vrniti v proračun, če se naknadno ugotovi, da je bilo izplačilo iz proračuna neupravičeno izvršeno. Šteje se, da je bilo izplačilo iz proračuna neupravičeno izvršeno, če se v postopkih pred posredovanjem zahtevka za plačilo Evropski komisiji ugotovi, da bi Evropska komisija zahtevek za plačilo zavrnila, če Evropska komisija zahtevek za plačilo sredstev zavrne ali če Evropska komisija izstavi zahtevek za vračilo.
(3) Če prejemnik sredstev iz prve in druge točke prvega odstavka tega člena in prejšnjega odstavka ne upraviči prejetega predplačila, se v obsegu danih predplačil znižajo pravice porabe na integralnih postavkah v finančnem načrtu neposrednega uporabnika, ki se je o predplačilu dogovoril.
(4) Ne glede na 2. točko prvega odstavka tega člena predplačila nad 100.000 eurov ni mogoče dogovoriti brez soglasja ministra, pristojnega za finance.
(5) Določbi 3. in 4. točke prvega odstavka tega člena veljata tudi za plačila v breme občinskih proračunov.
25. člen
(pogoji za izdajo soglasja)
(1) Minister, pristojen za finance, izda soglasje iz četrtega odstavka 24. člena tega zakona, če:
1. ima neposredni uporabnik v veljavnem proračunu zagotovljene pravice porabe za ta namen,
2. je prejemnik predplačila izkazoval pozitivno poslovanje v preteklem letu,
3. ima prejemnik sredstev poravnane davčne obveznosti,
4. je bil prejemnik sredstev v preteklih treh mesecih solventen,
(2) Listine, s katerimi se izkaže izpolnjevanje pogojev, in način predložitve listin za namene iz prejšnjega odstavka določi minister, pristojen za finance.
26. člen
(investicije in investicijsko vzdrževanje stvarnega premoženja)
(1) Neposredni uporabnik lahko nabavlja osnovna sredstva, naroča gradnje in izvaja investicijsko vzdrževanje samo, če je to zajeto v načrtu pridobivanja nepremičnega in premičnega premoženja iz 11. in 12. člena Zakona o stvarnem premoženju države, pokrajin in občin (Uradni list RS, št. 14/07) oziroma v NRP. Načrt pridobivanja nepremičnega in premičnega premoženja mora biti usklajen z NRP.
(2) Ne glede na določbo prejšnjega odstavka lahko neposredni uporabnik nabavlja osnovna sredstva in izvaja investicijsko vzdrževanje, če je ta izdatek nujen za nepredvidena popravila, nabavo blaga ali izvedbo drugih storitev, ki so potrebne za zagotovitev njegovega nemotenega delovanja.
(3) Skupni obseg pravic porabe, ki jih neposredni uporabnik v letih 2011 in 2012 lahko uporabi skladno s prejšnjim odstavkom, ne sme presegati 300 eurov na zaposlenega pri neposrednem uporabniku na dan 31. decembra predhodnega leta.
3.5 Druge posebnosti izvrševanja proračuna
27. člen
(plačilo pravnomočnih sodnih in dokončnih upravnih odločb in
poravnav)
(1) Obveznosti na podlagi pravnomočnih sodnih ali dokončnih upravnih odločb in poravnav se plačujejo v breme sredstev neposrednega ali posrednega uporabnika, v katerega pristojnost spada zadeva, ki je predmet odločbe ali poravnave ali v breme neposrednega ali posrednega uporabnika, ki ima v ta namen v svojem finančnem načrtu zagotovljene pravice porabe. Če je med izvajanjem proračuna izdana sodna ali upravna odločba oziroma sklenjena poravnava, ki nalaga plačilo obveznosti, za katere v proračunu niso zagotovljene pravice porabe, se za plačilo teh obveznosti lahko odpre nova proračunska vrstica, na katero se v skladu s predpisanimi postopki prerazporedijo pravice porabe neposrednega uporabnika.
(2) Ne glede na prejšnji odstavek se obveznosti za pravnomočno priznano škodo, ki je nastala zaradi nepravilne ali nezakonite sodne odločbe, plačujejo v breme sredstev državnega pravobranilstva, ki ima v ta namen v svojem finančnem načrtu zagotovljene pravice porabe.
28. člen
(financiranje ustanov)
Neposredni proračunski uporabnik lahko z ustanovo, katere ustanoviteljica oziroma soustanoviteljica je Republika Slovenija, na podlagi sprejetega programa dela, sklene neposredno pogodbo o financiranju oziroma sofinanciranju delovanja in programa dela ustanove, če je ustanova ustanovljena za opravljanje storitev splošnega pomena na področju mednarodnega sodelovanja.
29. člen
(ureditev porabe sredstev skupnih evropskih politik v Republiki
Sloveniji)
Vlada lahko izda uredbe, s katerimi podrobno uredi obveznosti državnih organov in prejemnikov proračunskih sredstev v postopkih načrtovanja in porabe sredstev skupnih evropskih politik.
30. člen
(vračila namenskih sredstev EU)
(1) Neposredni proračunski uporabnik državnega ali občinskega proračuna, ki je prejel namenska sredstva iz EU, mora za vračilo neporabljenih ali neupravičeno porabljenih prejetih namenskih sredstev iz EU zagotoviti pravice porabe v okviru svojega finančnega načrta.
(2) Na zahtevo pristojnega organa, določenega s predpisi Unije, neposredni proračunski uporabnik državnega ali občinskega proračuna, ki je prejel namenska sredstva iz EU, izvede vračilo na podračun v okviru enotnega zakladniškega računa države.
(3) Na zahtevo pristojnega organa Unije izvede vračilo iz podračuna enotnega zakladniškega računa države v podračun Unije, pristojni organ, določen skladno s predpisi Unije.
3.6. Proračunski skladi
31. člen
(vrste proračunskih skladov)
Proračunski skladi v letih 2011 in 2012 so:
1. podračun proračunske rezerve, ustanovljen na podlagi ZJF;
2. podračun, ustanovljen na podlagi Zakona o investicijah v javne zdravstvene zavode, katerih ustanovitelj je Republika Slovenije za obdobje 1994–2011 (Uradni list RS, št. 19/94, 28/00, 111/01 in 76/08), in
3. podračun, ustanovljen po Zakonu o dodatni koncesijski dajatvi od prejemkov, izplačanih za občasna in začasna dela študentov in dijakov (Uradni list RS, št. 24/07 – uradno prečiščeno besedilo).
4. POSEBNOSTI UPRAVLJANJA IN PRODAJE FINANČNEGA PREMOŽENJA DRŽAVE
32. člen
(odpis dolgov do Republike Slovenije po ZJF)
(1) Če so izpolnjeni pogoji iz tretjega odstavka 77. člena ZJF, je dovoljeno odpisati dolgove, ki jih imajo dolžniki do Republike Slovenije, in sicer največ do skupne višine 1.000.000 eurov v posameznem letu.
(2) V obseg sredstev iz prejšnjega odstavka se štejejo vsi dolgovi, ki jih imajo dolžniki do Republike Slovenije in se kot taki vodijo v poslovnih knjigah pri neposrednih ali posrednih proračunskih uporabnikih.
(3) Obseg sredstev se v primerih, ko dolg do posameznega dolžnika neposrednega ali posrednega uporabnika proračuna ne presega stroškov pošiljanja priporočenega pisma, v poslovnih knjigah evidentira kot izravnava in se v kvoto iz prvega odstavka tega člena ne všteva.
33. člen
(izjema od obveznosti izterjave)
Postopkov izterjave za zneske, ki brez obresti ne presegajo 100 eurov, ni potrebno izvesti za namenska sredstva EU in sredstva slovenske udeležbe, kadar predpisi Unije, ki se uporabljajo neposredno, to omogočajo.
34. člen
(posebnosti razpolaganja z državnim finančnim premoženjem)
(1) Ne glede na določbe ZJF v letni program prodaje finančnega premoženja za proračunski obdobji 2011 in 2012 ni treba vključiti kapitalskih naložb, katerih knjigovodska vrednost ne presega 25.000 eurov.
(2) O prodaji in drugih oblikah razpolaganja s premoženjem države iz prejšnjega odstavka vlada poroča Državnemu zboru Republike Slovenije v poročilu po zaključku posameznega koledarskega leta.
35. člen
(zagotavljanje sredstev za kapitalske naložbe)
Sredstva, zagotovljena v finančnem načrtu Ministrstva za finance, za nakup kapitalskih naložb, se v letu 2011, do višine 250.000.000 eurov, prerazporedijo v finančni načrt Agencije za upravljanje kapitalskih naložb Republike Slovenije, po imenovanju vodstva agencije in po sprejemu Strategije upravljanja s kapitalskimi naložbami države, v Državnem zboru Republike Slovenije.
5. OBSEG ZADOLŽEVANJA IN POROŠTEV DRŽAVE TER JAVNEGA SEKTORJA IN PREVZEM DOLGA
36. člen
(obseg zadolževanja države za leti 2011 in 2012)
(1) Za kritje presežkov odhodkov nad prihodki v bilanci prihodkov in odhodkov, presežkov izdatkov nad prejemki v računu finančnih terjatev in naložb ter odplačilo dolgov v računu financiranja se država za proračun leta 2011 lahko zadolži do višine 3.160.110.498 eurov.
(2) Za kritje presežkov odhodkov nad prihodki v bilanci prihodkov in odhodkov, presežkov izdatkov nad prejemki v računu finančnih terjatev in naložb ter odplačilo dolgov v računu financiranja se država za proračun leta 2012 lahko zadolži do višine 967.756.843 eurov.
(3) Ne glede na določbe 84. člena ZJF lahko minister, pristojen za finance, za odločanje o sklepanju poslov na trgu vrednostnih papirjev v zvezi z zadolževanjem države in upravljanjem njenih dolgov v okviru instrumentov zadolževanja, rokov in višine zadolžitev, določenih v letnem programu financiranja proračuna, ki ga sprejme vlada, pisno pooblasti drugo osebo.
(4) V obseg zadolževanja države iz prvega in drugega odstavka se ne štejejo:
1. izdaja obveznic po ZIOOZP;
2. izdaja obveznic po ZSPOZ;
3. zadolževanje države za potrebe upravljanja njenih dolgov;
4. prevzem dolga.
(5) Ne glede na določbe prvega, drugega in četrtega odstavka tega člena se lahko država v letih 2011 in 2012 dodatno zadolži za potrebe izvrševanja proračuna, in sicer v vsakem letu največ do višine 70.000.000 eurov. Vlada odloča o povečanem zadolževanju in mora o povečanem zadolževanju obvestiti Državni zbor Republike Slovenije.
37. člen
(likvidnostno zadolževanje sistema enotnega zakladniškega računa
države)
(1) Za učinkovito upravljanje likvidnosti sistema enotnega zakladniškega računa države se lahko ministrstvo, pristojno za finance, likvidnostno zadolžuje zunaj tega sistema v svojem imenu in za račun pravne osebe, vključene v ta sistem.
(2) Likvidnostno zadolževanje sistema enotnega zakladniškega računa države poteka prek zakladniškega podračuna države.
(3) Obseg zadolžitve iz prejšnjega odstavka na dan 31. decembra se šteje kot zadolževanje pravne osebe, ki je vključena v sistem enotnega zakladniškega računa države in ima na ta dan izkazan dolg do zakladniškega podračuna države.
38. člen
(obseg poroštev države za leti 2011 in 2012)
(1) Obseg novih poroštev države, izdanih na podlagi zakonov o poroštvih za kreditne obveznosti domačih pravnih oseb, v letu 2011 ne sme preseči skupne višine glavnic 2.450.000.000 eurov.
(2) Obseg novih poroštev države, izdanih na podlagi zakonov o poroštvih za kreditne obveznosti domačih pravnih oseb, v letu 2012 ne sme preseči skupne višine glavnic 2.000.000.000 eurov.
(3) Poroštva, dana za obveznice ali posojila, ki so najeta za odplačilo obstoječih obveznosti, zavarovanih z državnim poroštvom, se ne štejejo v obseg poroštev po tem zakonu.
39. člen
(pravice porabe za plačilo dolgov in poroštev države)
Poroštva se plačajo v breme finančnega načrta ministrstva, pristojnega za finance. Pravice porabe za plačilo tistih poroštev, ki niso načrtovana na postavkah ministrstva, pristojnega za finance, se takoj prerazporedijo iz finančnega načrta neposrednega uporabnika, v katerega delovno področje spada dejavnost, ki jo opravlja dolžnik, za katerega je bilo poroštvo izdano.
40. člen
(obseg zadolževanja in poroštev pravnih oseb javnega sektorja v
letih 2011 in 2012)
(1) Pravne osebe javnega sektorja se v letu 2011 lahko zadolžijo in izdajo poroštva drugim fizičnim in pravnim osebam do skupne višine 2.000.000.000 eurov.
(2) Pravne osebe javnega sektorja se lahko v letu 2012 zadolžijo in izdajo poroštva drugim fizičnim in pravnim osebam do skupne višine 1.200.000.000 eurov.
(3) Zadolževanje iz prvega in drugega odstavka tega člena predstavlja razliko med vsemi črpanji in odplačili glavnic zadolžitev v koledarskem letu.
41. člen
(največji možni obseg iz naslova zavarovanj pred različnim
tveganjem pri mednarodnih gospodarskih poslih in poroštvena
kvota za zadolževanje Slovenske izvozne in razvojne banke, d.d.)
(1) Skladno s 5. in 8. členom Zakona o zavarovanju in financiranju mednarodnih gospodarskih poslov (Uradni list RS, št. 2/04 in 56/08 - ZSIRB; v nadaljnjem besedilu ZZFMGP) se za leto 2011 določi:
1. največji možni obseg obveznosti družbe iz naslova zavarovanj pred nekomercialnim in srednjeročnim komercialnim tveganjem ter kratkoročnim komercialnim tveganjem, ki se ne tržijo, v višini 2.500.000.000 eurov;
2. največji skupni obseg izvoznih poslov, zavarovanih pred tveganjem sprememb vrednosti valut, v višini 400.000.000 eurov, in
3. obseg poroštev, ki predstavlja skupno višino glavnic posojil in izdanih vrednostnih papirjev, za katere bo dala Republika Slovenija poroštva, v višini 800.000.000 eurov.
(2) Skladno s 5. in 8. členom ZZFMGP se za leto 2012 določi:
1. največji možni obseg obveznosti družbe iz naslova zavarovanj pred nekomercialnim in srednjeročnim komercialnim tveganjem ter kratkoročnim komercialnim tveganjem, ki se ne tržijo, v višini 2.500.000.000 eurov; in
2. največji skupni obseg izvoznih poslov, zavarovanih pred tveganjem sprememb vrednosti valut, v višini 300.000.000 eurov.
3. obseg poroštev, ki predstavlja skupno višino glavnic posojil in izdanih vrednostnih papirjev, za katere bo dala Republika Slovenija poroštva, v višini 900.000.000 eurov.
(3) Poroštvena kvota iz prvega in drugega odstavka tega člena se ne všteva v kvoto iz 38. člena tega zakona.
6. VIŠINA POVPREČNINE
42. člen
(povprečnina)
(1) Če vlada z reprezentativnimi združenji občin ne doseže dogovora iz prvega odstavka 11. člena Zakona o financiranju občin (Uradni list RS, št. 123/06 in 57/08, v nadaljnjem besedilu: ZFO-1), se v predlog proračuna vključi povprečnina, ki jo določi vlada. Vlada pri določitvi povprečnine upošteva stroške za financiranje na novo z zakonom določenih nalog, ki jih bodo občine začele opravljati v naslednjem proračunskem letu, in izračun ministrstva, pristojnega za finance, v katerem upošteva stroške nalog, ki so jih občine že opravljale na podlagi zakonov, pred letom za katerega se določa povprečnina.
(2) Povprečnina, določena v skladu s prejšnjim odstavkom znaša:
- za proračunsko leto 2011: 554.50 eura, in
- za proračunsko leto 2012: 554.50 eura.
43. člen
(prevzemanje obveznosti za investicije v gospodarsko javno infrastrukturo)
(1) Zaradi prenehanja računovodskega izkazovanja sredstev v upravljanju na področju gospodarskih javnih služb, občini, ki prenese gospodarsko infrastrukturo v svoje poslovne knjige, ne glede na 10.a člen ZFO-1, ni potrebno pridobiti soglasja ministra, pristojnega za finance, pred zadolžitvijo, ki je posledica prevzema obveznosti za posojila, ki so bila v javnih podjetjih najeta za investicije v navedeno infrastukturo.
(2) Za obseg zadolževanja iz prejšnjega odstavka lahko občina prekorači največji obseg možnega zadolževanja občine iz 10.b člena ZFO-1.
7. RAZPOLAGANJE S SREDSTVI ZA PLAČE
44. člen
(razpolaganje s sredstvi za plače)
Neposredni uporabniki morajo izvajati politiko zaposlovanja, napredovanja in nagrajevanja zaposlenih tako, da s prevzemanjem obveznosti ne ustvarjajo primanjkljajev na postavkah, ki vsebujejo plačne konte.
8. USKLAJEVANJE POGODBENIH OBVEZNOSTI
45. člen
(prepoved valorizacije denarnih obveznosti v pogodbah, ki jih za
obdobje do enega leta sklepajo pravne osebe javnega sektorja po
ZJF)
(1) Denarne obveznosti v pogodbah, ki jih za obdobje do vključno enega leta sklepajo neposredni in posredni uporabniki državnega proračuna in občinskih proračunov ter javni gospodarski zavodi in javna podjetja, katerih ustanovitelj je država ali občina, morajo biti izražene v nominalnem znesku brez valorizacijske klavzule.
(2) Denarne obveznosti v pogodbah, ki jih subjekti iz prejšnjega odstavka sklepajo za daljše obdobje od enega leta, se lahko valorizirajo na način in do višine kakor sta določena s Pravilnikom o načinih valorizacije denarnih obveznosti, ki jih v večletnih pogodbah dogovarjajo pravne osebe javnega sektorja (Uradni list RS, št. 1/04).
9. POSTOPKI DODELITVE STEDSTEV SUBVENCIJ, POSOJIL IN DRUGIH OBLIK SOFINANCIRANJ IZ DRŽAVNEGA PRORAČUNA
46. člen
(dodeljevanje sredstev)
(1) Država oziroma občina spodbuja razvojne programe in uresničuje prednostne naloge vlade oziroma občine z dodeljevanjem sredstev subvencij, posojil in drugih oblik sofinanciranja iz državnega oziroma občinskega proračuna.
(2) Zahteve in merila za odločanje o upravičenosti za dodelitev sredstev subvencij, posojil in drugih oblik sofinanciranja iz proračuna določi neposredni proračunski uporabnik, ki ima v svojem finančnem načrtu za ta namen zagotovljene proste pravice porabe.
47. člen
(začetek postopka)
Neposredni proračunski uporabnik lahko sproži postopek za dodelitev sredstev, če:
1. ima zanje v svojem finančnem načrtu zagotovljene proste pravice porabe v potrebni višini;
2. so izpolnjeni drugi pogoji za prevzemanje obveznosti, ki jih določa zakon, ki ureja izvrševanje proračuna oziroma odlok, s katerim se sprejme pokrajinski oziroma občinski proračun ter področna zakonodaja;
3. je bila imenovana komisija, ki vodi postopek javnega razpisa;
4. je bil v Uradnem listu Republike Slovenije, Unije oziroma uradnem glasilu pokrajine oziroma občine objavljen javni razpis za dodelitev sredstev.
48. člen
(imenovanje, delovanje in pristojnosti komisije)
(1) Postopek javnega razpisa za dodelitev sredstev vodi komisija, ki jo s sklepom imenuje predstojnik neposrednega proračunskega uporabnika, ki izvaja postopek, ali od njega pooblaščena oseba.
(2) Komisija mora pred odločitvijo o objavi javnega razpisa v zapisniku oceniti, ali je vsebina razpisne dokumentacije pripravljena tako, da je mogoče pričakovati uspešen javni razpis.
(3) Komisija opravi strokovni pregled popolnih vlog, jih oceni na podlagi pogojev in meril, ki so bila navedeni v javnem razpisu oziroma razpisni dokumentaciji ter pripravi predlog prejemnikov sredstev.
(4) Na podlagi predlogov komisije iz prejšnjega odstavka tega člena predstojnik neposrednega proračunskega uporabnika ali oseba, ki jo je ta pooblastil za sprejetje odločitve o dodelitvi sredstev, izda sklepe o izboru prejemnikov sredstev.
49. člen
(obvezne sestavine javnega razpisa za dodelitev sredstev)
(1) Obvezne sestavine javnega razpisa za dodelitev sredstev so:
1. ime oziroma naziv in sedež neposrednega proračunskega uporabnika, ki dodeljuje sredstva;
2. pravna podlaga za izvedbo javnega razpisa;
3. predmet javnega razpisa;
4. pogoji in merila za kandidiranje na javnem razpisu;
5. višina razpoložljivih sredstev;
6. način financiranja;
7. način in rok za predložitev vlog;
8. datum zaključka postopka;
9. predvideni datum začetka in konca črpanja sredstev;
10. kraj, čas in oseba pri kateri zainteresirani dvignejo razpisno dokumentacijo.
(2) Ne glede na prejšnji odstavek tega člena lahko neposredni proračunski uporabnik določi dodatne sestavine javnega razpisa.
50. člen
(sklenitev neposredne pogodbe)
Ne glede na 4. točko 47. člena tega zakona se sredstva iz prvega odstavka 46. člena tega zakona lahko dodelijo na podlagi neposredne pogodbe, če je predmet sofinanciranja projekt, izbran na javnem razpisu Unije ali če je postopek za dodelitev sredstev določen s področnim zakonom ali sklepom vlade.
51. člen
(pritožba zoper sklep)
Zoper sklep o dodelitvi sredstev subvencij, posojil in drugih oblik sofinanciranj iz državnega, oziroma občinskega proračuna, o katerem odloča ministrstvo, pritožba ni dovoljena.
52. člen
(podrobnejša pravila postopka)
Minister, pristojen za finance, s podzakonskim aktom podrobneje predpiše postopek in merila dodelitve sredstev subvencij, posojil in drugih oblik sofinanciranja iz državnega, pokrajinskega oziroma občinskega proračuna.
10. POSEBNA DOLOČBA
53. člen
(posebni računi z ničelnim stanjem)
Neposredni in posredni uporabniki državnega in občinskih proračunov imajo lahko, do nove sistemske ureditve, na način, ki je določen s predpisom ministra, pristojnega za finance, pri izbranih poslovnih bankah odprte posebne račune z ničelnim stanjem, prek katerih opravljajo dvige gotovine.
11. KONČNI DOLOČBI
54. člen
(prenehanje veljavnosti)
Z dnem uveljavitve tega zakona prenehajo veljati 133., 215., 217., 218., 219. in 231. člen Pravilnika o postopkih za izvrševanje proračuna Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 50/07 in 61/08).
55. člen
(uveljavitev zakona)
Ta zakon začne veljati 1. januarja 2011.
O B R A Z L O Ž I T E V:
K 1. členu:
V 1. členom se našteva vsebine, ki jih je potrebno urediti v tem zakonu in so povezane s pripravo in z izvrševanjem proračuna za leti 2011 in 2012. V letni zakon so vključene tudi rešitve, za katere se ocenjuje, da so pomembne za razvoj določenega področja upravljanja z javnofinančnimi izdatki in jih je treba pred vključitvijo v zakon o javnih financah, preizkusiti v praksi. Prav tako je smiselno zajeti tudi določbe, ki uvajajo ukrepe za uresničevanje določenih vladnih prioritet, za katere ni potrebno spremeniti drugih zakonov ali pa so ti ukrepi izrazito kratkoročne narave. Predlagatelj tega zakona izhaja iz vsebinskih okvirov, ki jih določajo prvi odstavek 5. člena 38. člena ter 51. in 77. člen ZJF.
K 2. členu
V 2. členu so zaradi enotnega tolmačenja definirani pojmi, ki so sicer že uveljavljeni tako v zakonu kot tudi v podzakonskih predpisih s področja proračuna in v praksi izvrševanja proračuna, prav tako pa predlog zakona določa nove pojme, ki so se v letošnjem letu uveljavili v fazi priprave proračunov, ki se je pripravil na način, da so izpostavljene prioritete.
K 3. členu:
Predlog tega člena določa sestavo proračuna kot akta države s katerim se določa globalni obseg prihodkov in pravic proračunske porabe po ekonomskih in programskih namenih, po proračunskih uporabnikih ter njegova notranja struktura. Glede na vsebinski pogled na proračun so glavni trije sestavni deli proračuna, kot jih določa ta člen, to je splošni del proračuna, posebni del proračuna in načrt razvojnih programov. Prvi odstavek tega člena določa, da so v splošnem delu proračuna prikazani prejemki in izdatki po ekonomski klasifikaciji do ravni konta, ter določa, da se v bilanci prihodkov in odhodkov poleg prihodkov in odhodkov navedenih v 11. členu ZJF, izkazujejo tudi prihodki, ki obsegajo namenska sredstva EU in odhodki, ki obsegajo plačila sredstev v proračun EU ali povedano drugače – na strani prihodkov se v bilanci prihodkov in odhodkov izkazujejo tekoči prihodki, ki jih sestavljajo davčni in nedavčni prihodki, kapitalski prihodki, prejete donacije, namenska sredstva EU ter transferni prihodki iz drugih blagajn javnega financiranja, na strani odhodkov pa tekoči transferi, investicijski odhodki, investicijski transferi ter vplačila v proračun EU. Splošni del proračuna poleg bilance prihodkov in odhodkov vključuje tudi račun finančnih terjatev in naložb in račun financiranja.
Posebni del proračuna prikazuje vsebino pravic proračunske porabe po politikah, programih, podprogramih in dejavnostih.
Tretji del proračunske dokumentacije je načrt razvojnih programov, ki ga sestavljajo večletni načrti razvojnih programov neposrednih uporabnikov. Načrt razvojnih programov prikazuje načrtovane izdatke po ukrepih, velikih projektih, skupinah projektov (ki so sestavljene iz projektov) in vire financiranja. Gre torej za poseben prikaz načrta razvojnih programov, ki prikazuje načrtovane izdatke za investicije in državne pomoči iz javnofinančnih virov za naslednja štiri leta.
K 4. členu:
Spreminjanje institucionalne strukture proračuna zaradi ustanovitve novih državnih organov na izvedbeni ravni povzroči veliko težav. Določba onemogoča financiranje novega državnega organa neposredno iz državnega proračuna. S tem določilom je spoštovano načelo namenske porabe proračunskih sredstev ki določa, da se sredstva proračuna lahko porabijo samo za namen, določen v proračunu. Iz navedenega razloga se lahko nov državni organ, ki se ustanovi po sprejemu proračuna, vključi v proračun kot neposredni uporabniki šele z rebalansom proračuna ali s spremembami proračuna naslednjega leta. Delovanje novoustanovljenega državnega organa se do takrat financira iz finančnega načrta neposrednega uporabnika, ki je predlagal njegovo ustanovitev. Dokler nov neposredni uporabnik ne pridobi svojega samostojnega finančnega načrta mu mora neposredni uporabnik, ki je njegov začasni financer, odstopiti del sredstev. S posebnim pooblastilom mu mora določiti tudi s kakšnim obsegom pravic porabe in na katerih proračunskih postavkah lahko ta razpolaga, pred tem pa mora odločitev o tem sprejeti vlada.
K 5. členu:
Zakon v tem členu določa splošna pravila izvrševanja proračuna. Predvsem zaradi večje jasnosti je določeno, da se v tekočem letu izvršuje proračun tekočega leta. Proračun se ne glede na nekoliko spremenjen način priprave, še vedno izvršuje na nivoju proračunske vrstice, ki je postavka-konto in del postavke, ki v skladu s predpisanim kontnim načrtom določa ekonomski namen izdatkov postavke, ter je temeljna enota za izvrševanje proračuna. Tretji odstavek izrecno določa, da morata biti posebni del proračuna in načrt razvojnih programov v tekočem letu usklajena, hkrati pa dopušča možnost spremembe načrta financiranja projektov in ukrepov v načrtu financiranja za leto 2012 v kolikor je to posledica spremembe v letu 2011.
K 6. členu:
Ta člen določa status nekaterih prihodkov proračuna, ki jih je potrebno obravnavati nekoliko drugače kot večino prihodkov proračuna. Določba jasno opredeljuje, katere vrste prihodkov oziroma prilivov se obravnava na drugačen način kot ostale in tudi pojasnjuje kako.
K 7. členu:
Ta člen omogoča vladi, da lahko za izvajanje skupnih evropskih politik na predlog ministrstva, pristojnega za finance, med letom odpre nove postavke ter določi način zagotavljanja pravic porabe na njih. Pri tem je potrebno upoštevati, da med letom odpiranje novih proračunskih postavk, razen za izjeme, ki jih določa pravilnik, ki ureja izvrševanje proračunov Republike Slovenije, ni dopustno. Določba omogoča odpiranje novih proračunskih postavk tudi za donacije finančnih mehanizmov, ki so v skladu z 20. točko drugega odstavka 2. člena tega zakona prihodki pridobljeni na podlagi sklenjenih mednarodnih pogodb med Republiko Slovenijo in državami, ki niso članice EU.
K 8. členu:
Predvideni so ukrepi, ki jih uporabi vlada za uravnoteženje proračuna v primeru, da se med proračunskih letom, zaradi nastanka novih obveznosti ali spremenjenih gospodarskih gibanj, povečajo izdatki ali zmanjšajo prejemki proračuna, kar ima za posledice drugačne proračunske prihodke od načrtovanih. V primeru nižjih prihodkov od načrtovanih je potrebno ukrepati hitro in učinkovito ter doseči uravnoteženje proračuna. Ukrep proporcialnega zmanjšanja pravic porabe se nanaša le na proračunske postavke tipa 1.
K 9. členu:
Ta člen podeljuje vladi pooblastilo, da v zakonsko določenih primerih odloči, da se obveznosti poravnajo ne glede na to, če pravice porabe na postavkah niso zagotovljene. Odločitev o tem sprejme vlada, člen pa taksativno navaja tudi področja, kjer je utemeljeno odstopanje od proračunskega načela specializacije, ki določa, da neposredni uporabniki lahko prevzemajo obveznosti in izplačujejo sredstva proračuna tekočega leta samo do višine, ki je določena s proračunom. Gre za rešitev, ki je bila vpeljana že v Zakonu o izvrševanju proračuna RS za leti 2004 in 2005. Tako se lahko obveznosti na programu 1003-Pokojninsko in invalidsko varstvo, programu 1601-Servisiranje javnega dolga, podprogramu 160201 – Plačila sredstev v proračun EU, postavkah namenskih sredstev EU in postavkah na programu 1603–Oblikovanje rezerve in intervencijski programi, ki presegajo predvidene pravice porabe, zagotovljene v proračunu, na podlagi odločitve vlade, plačujejo tudi nad to višino. Sredstva za pokrivanje teh obveznosti se zagotovijo na dva načina in sicer iz povečanih prihodkov proračuna od načrtovanih in z dodatnim zadolževanje države. V vseh primerih je to mogoče iz večjih prihodkov proračuna, kot so bili načrtovani. Zgolj v primerih iz 1., 2. in 3. točke pa se sredstva lahko zagotovijo tudi z dodatnim zadolževanjem države.
K 10. členu:
V tem členu je določeno pravilo, da lahko za tehnično izvedbo izplačil iz proračuna, proračun (v smislu blagajne javnega financiranja) in neposredni uporabniki izplačujejo sredstva za plačilo svojih obveznosti še prva dva delovna dneva v januarju leta 2011 oziroma 2012.
K 11. in 12. členu:
Proračunsko načelo celovitega pokrivanja zahteva, da vsi prejemki služijo pokrivanju vseh izdatkov. V nasprotju z omenjenim načelom namenski prejemki omogočajo, da določeni prejemki pokrivajo natančno določene izdatke, s čimer si različni uporabniki poslušajo zagotoviti stalen vir sredstev za financiranje nalog iz njihove pristojnosti. Prejemki (to je viri financiranja) in nameni porabe, ki imajo status namenskih izdatkov, so določeni v ZJF in tem zakonu. 11. člen taksativno našteva namenske prihodke proračuna za leti 2011 in 2012, ki imajo praviloma temelj že v materialnih zakonih in za katere je bilo pri pripravi predloga proračuna podana zadostna utemeljitev za dodelitev namenskega statusa, ker morajo služiti financiranju točno določenih odhodkov oziroma izdatkov. Poseben pravni položaj zakon določa tudi za namenska sredstva iz EU za izvajanje skupne evropske politike. Predlagani zakon ne določa novih namenskih prejemkov, pač pa ohranja tiste, ki so bili kot taki določeni že v letu 2010.
K 13. do 18. členu:
Ti členi urejajo način prerazporeditev pravic porabe. Osnova za prerazporejanje pravic porabe je zadnji sprejeti proračun za leto izvrševanja. Obseg prerazporeditev pravic porabe se preračunava po neto načelu.
Neposredni uporabnik oziroma predlagatelj finančnih načrtov (v nadaljevanju: PFN) lahko v svojem finančnem načrtu samostojno in brez omejitev prerazporejata pravice porabe v okviru istega podprograma. PFN lahko odloča o prerazporeditvah pravic porabe v okviru finančnih načrtov neposrednih uporabnikov, ki so v njegovi pristojnosti. Ne glede na navedeno, pa tako neposredni uporabnik kot PFN ne smeta samostojno izvajati prerazporeditev s in na plačne konte, lahko pa med njimi. Navedeno pomeni, da proračunski uporabnik oziroma PFN, lahko samostojno prerazporeja v okviru istega podprograma med plačnimi konti integralnih postavk.
O prerazporeditvah med postavkami slovenske udeležbe in med postavkami namenskih sredstev EU na področju kohezijske politike odloča organ upravljanja na predlog PFN.
Ministrstvo za finance lahko samostojno in brez omejitev izvaja prerazporeditve znotraj finančnega načrta tega ministrstva in organov v njegovi sestavi, ki so potrebne za plačila obveznosti programa 1601 – Servisiranje javnega dolga. Na tak način se želi zagotoviti, da lahko Ministrstvo za finance samostojno prerazporeja znotraj svojega finančnega načrta potrebne pravice porabe na postavke za servisiranje javnega dolga in s tem skrbi za nemotena plačila obveznosti iz naslova zadolževanja, kar je potrebno za smotrno upravljanje z javnim dolgom.
Ministrstvu za finance predlog tega člena podeljuje tudi pooblastilo, da na predlog PFN, ki znotraj istega podprograma zagotavlja pravice porabe drugemu PFN-ju, odloči o prerazporeditvi.
Če nastanejo stroški, ker neposredni uporabnik v predpisanem roku ni obvestil Ministrstvo za finance o spremembi likvidnostnega načrta določba pooblašča Ministrstvo za finance, da izvede prerazporeditve pravic porabe iz finančnega načrta pristojnega neposrednega uporabnika na postavko obresti za domače zadolževanje pri Ministrstvo za finance.
Prav tako določba podeljuje pooblastilo vladi, da ne glede na omejitve 14., 15. in 16. člena zakona, odloča o prerazporeditvah pravic porabe:
- med različnimi podprogrami znotraj programa posameznega ali različnih predlagateljev finančnih načrtov, pri čemer skupno povečanje ali zmanjšanje posameznega podprograma ne sme presegati 10 odstotkov podprograma v sprejetem proračunu. Navedeno velja tudi za prerazporeditve med plačnimi postavkami znotraj programa;
- na postavke slovenske udeležbe, med njimi in z njih; na postavke namenskih sredstev EU in med temi postavkami; na postavko 7608 – Tekoča proračunska rezerva do obsega pravic porabe po 42. členu ZJF; na postavko 7640 – Rezerva Republike Slovenije do obsega pravic porabe po 48. členu ZJF; o programu 1003 – Pokojninsko in invalidsko varstvo; o programu 1601 – Servisiranje javnega dolga; o podprogramu 160201 – Plačila sredstev v proračun EU; na, med in s postavk podprograma 160302 – Posebna proračunska rezerva in programi pomoči v primerih nesreč; med plačnimi postavkami, kadar se prerazporejajo javni uslužbenci skupaj s kadrovsko kvoto in sredstvi za plačo.
Vlada odloča o prerazporeditvah na predlog ministrstva, pristojnega za finance, ki ga pripravi na predlog predlagatelja finančnega načrta.
K 19. členu:
Ta člen določa, da se pravice porabe za realizacijo nacionalnih programov in zakonov, s katerimi je opredeljen obseg sredstev za financiranje posameznih izdatkov proračuna, zagotavljajo v znesku, določenem s proračunom, ne glede na znesek, ki je predviden z nacionalnim programom ali posebnim zakonom. To velja za vse zakone in nacionalne programe.
K 20. členu:
Ta člen določa največji dovoljeni obseg prevzetih obveznosti v breme proračunov prihodnjih let. Neposredni uporabnik lahko v tekočem letu za projekte iz NRP prične s postopkom prevzemanja obveznosti za celotno vrednost projekta, ki je vključen v NRP, če so zanj že načrtovane pravice porabe na postavki proračuna za tekoče leto. Najemne oz. zakupne pogodbe morajo vsebovati določilo, da rok odpovedi ne sme biti daljši od 6 mesecev.
Kot izjeme, glede na splošno pravilo o največjem dovoljenem obsegu prevzemanja obveznosti v breme proračunov prihodnjih let, predlog zakona določa, da lahko neposredni uporabnik prevzema obveznosti za najemne oziroma zakupne pogodbe, pogodbe za dobavo elektrike, telefona, vode, komunalnih storitev in drugih storitev, potrebnih za operativno delovanje neposrednih uporabnikov, pogodbe za nakup blaga in storitev potrebnih za izvajanje upravnih nalog v upravnih enotah, pogodbe v breme postavk predpristopnih pomoči in pripadajočih postavk slovenske udeležbe in za izvedbo projektov kohezijskih politik. Peti odstavek ureja prevzemanje obveznosti za temeljne razvojne programe Slovenke vojske v letih 2010 do 2015 v skladu z zakonom o izvajanju temeljnih razvojnih programov Slovenske vojske v letih 2008 do 2015. Za pogodbe o najemu, pri katerih lastninska pravica preide oziroma lahko preide iz najemodajalca na najemnika, je potrebno pridobiti soglasje vlade. Neposredni uporabniki občinskih proračunov pa morajo pred prevzemom navedenih obveznosti pridobiti soglasje ministrstva za finance.
K 21. členu:
Ker zakon, ki ureja financiranje občin že določa obseg sredstev, ki morajo biti zagotovljena za sofinanciranje investicij v lokalno javno infrastrukturo in investicije javnega pomena za zadovoljevanje skupnih potreb in interesov prebivalcev občine je smiselno, da se razpisi za dodelitev teh sredstev opravijo čim prej in se na ta način omogoči občinam kvalitetno pripravo ustrezne dokumentacije in izvedbo razpisov za izvajalce. Ker so občine že v letu pred začetkom izvrševanja proračuna seznanjene z obsegom sredstev, ki jih bodo za te namene prejele iz državnega proračuna, jim določba omogoča, da pravočasno opravijo vse predhodne postopke, ki so praviloma dolgotrajni, hkrati pa se jim na ta način zagotovi učinkovito črpanje sredstev..
K 22. členu
V tem členu je določeno, da neposredni uporabnik načeloma samostojno spreminja vrednost projektov in ukrepov iz NRP do 20 % vrednosti projekta oziroma ukrepa. O spremembi vrednosti projekta nad 20 % odloča vlada, razen v primeru, če je sprememba projekta oziroma ukrepa takšne narave, da ne vpliva na obseg sredstev, ki je za posamezen primer določen v proračunu. Če o spremembah odloča vlada, morajo biti spremembe predhodno usklajene z ministrstvom, pristojnim za finance. Projekti oziroma ukrepi, ki niso uvrščeni v NRP tekočega leta in se jim zaključek financiranja zaradi prenosa plačil iz predhodnega leta prestavi v tekoče leto, se v 30 dneh od uveljavitve proračuna brez soglasja vlade uvrstijo v NRP tekočega leta. Po tem roku se projekti lahko uvrstijo v veljavni NRP le s soglasjem vlade. Novi projekti in ukrepi se lahko uvrstijo v NRP tekočega leta samo na podlagi odločitve vlade po predhodni uskladitvi z ministrstvom, pristojnim za finance. Načeloma velikega projekta med letom ni mogoče uvrstiti v NRP, je pa to mogoče, če je za evidenčni projekt izdana odločba Komisije EU o ustreznosti projekta, če je projekt podprt z odločbo Skupnosti ali drugim ustreznim dokumentom EU o financiranju oziroma izvajanju projekta. Zakon prav tako dopušča izjemo od navedenega v primeru, da se v načrt razvojnih programov uvrsti evidenčni projekt izbran na javnem razpisu na področju kohezijske politike. Neposredni uporabnik mora evidenčni projekt nadomestiti s projekti, o vključitvi katerih v NRP odloča vlada. V breme evidenčnega projekta ni mogoče prevzeti obveznosti. Za sofinanciranje projektov občin iz državnega proračuna morajo pristojna ministrstva objaviti javne razpise za zbiranje vlog občin. O izjemah na predlog ministrstva, pristojnega za finance, odloči vlada. Predlagatelj finančnega načrta mora v tridesetih dneh po uveljavitvi proračuna uskladiti NRP s finančnim načrtom neposrednega uporabnika, če NRP ni usklajen s sprejetim predlogom finančnega načrta neposrednega uporabnika.
K 23. členu:
Prvi odstavek tega člena določa, da je rok za plačilo obveznosti za neposredne proračunske uporabnike 30. dan, za posredne pa največ 30 dni. V preteklih letih so bili ti roki bistveno daljši, zakon pa je takrat plačilne roke določal samo za neposredne proračunske uporabnike. Zaradi zahtev po krajših plačilnih rokih, ki gospodarskim družbam omogočajo likvidnost, je bilo potrebno plačilne roke urediti tudi za posredne proračunske uporabnike. Takšna ureditev je bila uveljavljena v mesecu aprilu leta 2010. Plačilni rok začne teči naslednji dan po tem, ko neposredni uporabnik prejme listino, ki je podlaga za izplačilo. Če zadnji dan roka sovpada z dnem, ki se po zakonu ne dela ali v plačilnem sistemu TARGET ni definiran kot plačilni dan, se za zadnji dan roka šteje naslednji delovni dan oziroma plačilni dan, v sistemu TARGET. Ne glede na navedene roke pa tretji odstavek tega člena določa tudi izjeme, kjer so plačilni roki lahko še krajši. Gre za plačila, kjer je glede na predmet pogodbe ali odločbe smiselno, da se plačilo lahko izvrši prej. Roki plačil, ki so določeni za državo, veljajo tudi za občine, razen v primeru, da občina v pogodbi dogovori krajše plačilne roke, če na ta način doseže nižjo pogodbeno ceno. Slednje je mogoče doseči predvsem tako, da se v pogojih za oddajo javnega naročila opredeli, to kot kriterij za oblikovanje ponudbe. Pri sklepanju mednarodnih pogodb oziroma nepogodbenih mednarodnih aktov se dogovori plačilni rok do 90 dni.
K 24. členu:
Ta člen določa v katerih primerih in na kakšen način so predplačila mogoča, ne glede na določila zakona, ki ureja javne finance in ki predplačila načeloma prepovedujejo. S to določbo se želi pospešiti predvsem črpanje evropskih sredstev in olajšati izvedbo projektov, ki se financirajo iz sredstev EU.
S 1. točko prvega odstavka tega člena se določa, da je predplačilo mogoče zgolj na podlagi neposredne uporabe predpisov EU. To določilo lahko razumemo zgolj kot pojasnjevalno določbo, saj ni dvoma, da je posamezne predpise EU potrebno implementirati v nacionalno zakonodajo, druge EU predpise pa je potrebno uporabljati neposredno. V primeru uporabe te določbe bo proračunski uporabnik pri izplačilu upošteval zgolj pogoje in pravila evropskega predpisa.
2. točka prvega odstavka nudi možnost predplačil v višini 20% prejetih namenskih sredstev EU. Za sklenitev pogodbe s katero se lahko dogovori predplačilo je potrebno soglasje ministra, pristojnega za finance, določba pa selekcionira subjekte s katerimi se predplačilo lahko dogovori. Cilj ki ga določba zasleduje je omogočiti neprofitnim organizacijam zasebnega prava in zbornici, ki izvaja javna pooblastila po zakonu, ki ureja socialno varstvo, izvedbo projektov, ki jih, glede na to, da ne razpolagajo z ustreznimi sredstvi, ne bi mogli uresničiti. Odgovornost za prevzem rizikov za morebitno neupravičeno koriščenje sredstev je na strani proračunskega uporabnika, ki sklene pogodbo, saj tretji odstavek tega člena določa, da če prejemnik sredstev ne upraviči prejetega predplačila s pogodbeno dogovorjenimi dokazili, se v obsegu danih predplačil znižajo pravice porabe na integralnih postavkah v finančnem načrtu neposrednega uporabnika, ki je predplačilo dogovoril. Iz drugega odstavka novega člena izhaja obveznost sklenitve pogodbe v primerih predplačil, obveznost dogovora o vračilu sredstev v primeru neupravičenega izplačila pa tudi opredelitev, kaj neupravičeno izplačilo je.
3. točka prvega odstavka omogoča predplačila brez katerih delovanje državnih in občinskih organov ni mogoče.
Predlog zakona omogoča predplačilo tudi na podlagi 4. točke, saj bi neupoštevanje zahteve donatorja lahko predstavljalo izgubo sredstev.
K 25. členu
Člen določa pogoje pod katerimi minister, pristojen za finance izda soglasje v primeru predplačil osebi zasebnega ali javnega prava, ki je ustanovljena in deluje kot društvo, zasebni ali javni zavod ali ustanova, če je predplačilo dogovorjeno v višini nad 100.000 eurov. Kljub temu, da se želi pospešiti črpanje evropskih sredstev je določitev pogojev za prejem sredstev smiselna, saj bo minister za finance lahko nediskriminatorno odločal le, kadar bodo pogoji za pridobitev soglasja znani vnaprej. Minister bo za pomoč pri pripravi ustreznih dokazil izdal navodila in pri tem upošteval predpise o odpravi administrativnih ovir.
K 26. členu
Neposredni uporabnik lahko nabavlja osnovna sredstva, naroča gradnje in izvaja investicijsko vzdrževanje samo, če je to načrtovano v načrtu pridobivanja premičnega premoženja iz 12. člena Zakona o stvarnem premoženju države, pokrajin in občin oziroma v NRP. Načrt pridobivanja premičnega premoženja mora biti usklajen z NRP. Načrt pridobivanja zajema pregled osnovnih sredstev, ki so potrebna za delovanje neposrednih uporabnikov in tako prikazuje stroške za nabavo osnovnih sredstev in izvedbo investicijskega vzdrževanja, ki ga je v letu, na katero se proračun nanaša, potrebno izvesti za normalno izvajanje nalog neposrednih uporabnikov. Ne glede na to določilo, pa neposredni uporabnik lahko nabavlja osnovna sredstva in izvaja investicijsko vzdrževanje, če je tovrsten izdatek nujen za izvedbo nepredvidenih popravil, nabavo blaga ali izvedbo drugih storitev, ki so potrebne za zagotovitev njegovega nemotenega delovanja. Zadnji odstavek določa še maksimalni obseg pravic porabe, ki jih neposredni uporabnik v letu 2011 in 2012 lahko uporabi.
K 27. členu:
Namen člena je določiti način zagotavljanja pravic porabe za plačilo pravnomočnih sodnih in dokončnih upravnih odločb ter sodnih, upravnih ali izvensodnih poravnav. Omenjeni pravni akti naj se plačajo v breme neposrednega ali posrednega uporabnika, ki ima v ta namen zagotovljene pravice porabe v svojem finančnem načrtu, če to ni mogoče, pa v breme neposrednega uporabnika, v čigar pristojnost spada zadeva, ki je predmet odločbe ali poravnave. Za plačilo omenjenih obveznosti se lahko odpre nova proračunska vrstica, pravice porabe na njej pa se zagotovijo s prerazporeditvami v okviru finančnega načrta uporabnika ali na drugačen način. Iz ene postavke se lahko plača tudi več istovrstnih zadev, ki bremenijo uporabnika. S tem želi predlagatelj zakona okrepiti disciplino neposrednih uporabnikov pri prevzemanju obveznosti ali izvajanju njihovih zakonskih nalog, kar se ne sme izvajati v nasprotju z v proračunu zagotovljenimi sredstvi. Po drugi strani se želi stimulirati državne organe k zagovarjanju interesov države pred sodišči ali upravnimi organi, kateri odločajo o zahtevkih, ki imajo posledice za državni proračun, za katere državni organi menijo, da v celoti ali delno niso utemeljeni. Določena je le ena izjema in sicer za primer nepravilne oziroma nezakonite sodne odločbe. Zaradi zagotovitve nepristranskega sojenja se za ta namen škoda plačuje v breme sredstev državnega pravobranilstva, ki ima v ta namen v svojem finančnem načrtu zagotovljene pravice porabe in ne v breme sredstev sodišča.
K 28. členu
Republika Slovenija je v preteklosti ustanovila posamezne ustanove splošnega pomena na področju mednarodnega razvojnega sodelovanja. Za delovanje in izvedbo programa dela nekaterih od teh ustanov so v proračunu zagotovljena sredstva. S predlagano spremembo zakona pa bo te ustanove mogoče financirati s sklenitvijo neposredne pogodbe. Zakon o mednarodnem razvojnem sodelovanju (Uradni list RS št. 70/06) določa, da so izvajalci mednarodnega razvojnega sodelovanja med drugim tudi pravne osebe zasebnega prava, ki nepridobitno izvajajo mednarodno razvojno sodelovanje (11. člen), kamor sodijo zlasti ustanove. Nadalje je vloga ustanov, ki jih je vlada ustanovila ali soustanovila za zagotavljanje uradne razvojne pomoči, podrobno definirana v Resoluciji o mednarodnem razvojnem sodelovanju Republike Slovenije za obdobje do leta 2015 (Uradni list RS, št. 73/2008), ki jo je sprejel Državni zbor Republike Slovenije. Resolucija natančneje določa, da sodijo ustanove, ki jih je vlada ustanovila oziroma soustanovila za razvojno pomoč (kot na primer ITF, CEP, CEF, Ustanova Skupaj), v posebno skupino izvajalcev razvojne pomoči v Republiki Sloveniji. Gre za ustanove, ki so bile ustanovljene za mednarodno razvojno sodelovanje na posameznem vsebinskem oziroma tematskem področju. Velja načelo, da država kot njihova ustanoviteljica oziroma soustanoviteljica iz proračunskih sredstev, namenjenih razvojnemu sodelovanju, zagotavlja sredstva za njihovo osnovno delovanje ob pogoju, da pripravijo in izvedejo ustrezen program dela (točka 28 resolucije).
K 29. členu
Predlagana določba omogoča vladi, da izda uredbe s katerimi podrobneje uredi obveznosti državnih organov in prejemnikov proračunskih sredstev v postopkih načrtovanja in porabe sredstev skupnih evropskih politik.
K 30. členu
Člen določa vračila namenskih sredstev EU na podračun EZR države. Neposredni proračunski uporabnik mora pri porabi namenskih sredstev EU ravnati z vso možno skrbnostjo in prevzeti odgovornost za vračilo neporabljenih ali neupravičeno porabljenih sredstev.
K 31. členu:
Za sklad je bistveno, da je opredeljen kot posebni račun oziroma podračun, na katerem se zbirajo prejemki proračuna za uresničevanje posebnega namena in so zato v tem zakonu opredeljeni kot namenski prejemki in izdatki. Proračunski skald se ustanovi s posebnim zakonom ali mednarodno pogodbo, saj lahko samo zakon določi izjeme od proračunskega načela, da so vsi prejemki namenjeni pokrivanju vseh izdatkov. Člen identificira proračunske sklade, ki bodo delovali v letu 2010 in 2011. Pri oblikovanju tega člena je Ministrstvo za finance zasledovalo cilj, da se ne odpirajo novi proračunski skladi, saj ti v večji meri kot namenska sredstva predstavljajo odmik od načela transparentnosti porabe proračunskih sredstev. Pri izločitvi pravic porabe na podračun proračunskega sklada se namreč ne more evidentirati poraba za pravilen namen, ampak je to mogoče šele, ko se izplačujejo sredstva iz podračuna sklada. S tem se slabi transparentnost porabe proračunskih sredstev, saj se pri načrtovanju in pri porabi sredstev za financiranje sklada ne prikazuje pravilen, dejanski namen porabe ter slabi fleksibilnost pri načrtovanju in upravljanju s proračunom, ker gre za namenske izdatke. Člen ne vsebuje več določila, da se sredstva proračunske rezerve uporabijo tudi za izvajanje Zakona o popotresni obnovi objektov in spodbujanju razvoja v Posočju ter za odpravo nesreč v skladu z Zakonom o odpravi posledic naravnih nesreč, saj je Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o izvrševanju proračunov za leti 2008 in 2009 določil, da se sredstva za navedeni namen morajo porabiti najkasneje do 31.12.2009. To pomeni, da morebiti neporabljena sredstva za ta namen, ni več mogoče prenesti v naslednje proračunsko leto.
K 32. členu:
Ob izpolnitvi pogojev ZJF je dovoljeno odpisati dolg, ki ga ima posamezen dolžnik do Republike Slovenije. Skupna višina vseh odpisanih dolgov v posameznem letu je 1.000.000 EUR. Obseg sredstev za ta namen se s predlogom tega zakona ne spreminja. Načeloma je razlog za odpis dolga vezan na nemožnost izterjave. Člen določa tudi izjemo od obvezne izterjave in določa, da v primerih, ko dolg do posameznega dolžnika ne presega stroškov pošiljanja priporočenega pisma, dolga ni potrebno izterjati.
K 33. členu:
Uredba Sveta (ES) št. 1290/2005 z dne 21. junija 2005 o financiranju skupne kmetijske politike v 6. odstavku 32. člena omogoča državam članicam, da se v utemeljenih primerih lahko odločijo, da ne bodo izvajale postopka izterjave. Ta odločitev se lahko sprejme v primeru, če je skupna vsota že obstoječih in predvidenih stroškov izterjave višja od zneska izterjave oziroma če izterjave ni mogoče izvršiti zaradi plačilne nesposobnosti dolžnika, pri čemer je plačilna nesposobnost ugotovljena in priznana v skladu z nacionalno zakonodajo zadevne države članice.
Glede na to, da je upravljanje s terjatvami zelo pomembno in občutljivo področje, ki je podvrženo natančnemu pregledu in sankcijam, je Komisija s strani držav članic zbrala podatke o stroških izterjav v odnosu do višine dolgov, ki jih je potrebno izterjati. Na podlagi analize podatkov, ki so jih poročale države članice je bilo ugotovljeno, da so stroški izterjave v nesorazmerju z višino terjatve, če znesek, ki ga je treba izterjati od upravičenca v zvezi s posameznim plačilom, brez obresti ne presega 100 EUR. Za proračunsko leto 2007 je Republika Slovenija poročala podatke za 8.133 dolžnikov, od katerih jih je imelo 38,6% dolg manjši od 100 EUR. Skupni dolg dolžnikov je v absolutnem znesku znašal 152.718,19 EUR in sicer 122,174,55 evropskih sredstev ter 30.543,64 slovenske udeležbe. Povprečni dolg posameznega dolžnika v naboru dolžnikov do 100 EUR je v preteklih dveh letih znašal 45,52 EUR. Odločitev Evropske Komisije o neizvajanju postopkov izterjave za primere, ko dolg brez obresti ne presega 100 EUR je bila implemenitrana v Uredbi Komisije št. 885/2006 o določitvi podrobnih pravil za uporabo Uredba Sveta (ES) št. 1290/2005 glede akreditacije plačilnih agencij in drugih organov ter potrditve obračunov Evropskega kmetijskega jamstvenega sklada ter Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja kot pomoč de minimis.
Pri presoji upravičenosti takšne zakonske določbe je bilo upoštevano predvsem načelo gospodarne in smotrne porabe proračunskih sredstev. Ni dvomov, da v kolikor se možnosti neizterjave ne bomo poslužili, bo to pomenilo, da je RS podvržena strogim evropskim pravilom in sankcijam za prekrške, ki nastanejo v postopkih upravljanja s terjatvam. Višina finančnih korekcij (vračilo sredstev v proračun Skupnosti), ki jo določi Evropska komisija, je odvisna od ugotovljenih nepravilnosti in vrednosti področja, na katerega se kršitev nanaša, in se običajno giblje v razponu od 2%-5% od te vrednosti. V zadnjem primeru, v katerem je bila izrečena finančna korekcija za nepravilnosti v zvezi s postopki, ki jih izvaja Agencija RS za kmetijske trge in razvoj podeželja, je ta znašala 1,5 mio evrov, ki jih je potrebno vrniti v proračun EU. Poleg navedenega je bilo upoštevano tudi to, da Agencija za kmetijske trge vodi knjigo z 21.301 dolžnikom, ki je predmet letnih pregledov s strani revizorjev certifikacijkseg organa (Urad za nadzor proračuna) in pozneje Komisije v okviru letne potrditve obračunov (Annual Clearance of Accounts). Veliko število dolžnikov namreč povečuje tveganje za napake (negativen revizijski certifikat) in s tem za nepotrditev letnih obračunov ter, posledično, za finančne korekcije tudi iz tega naslova. V kolikor bo predlog zakona sprejet, se bo obseg postopkov izterjave pri navedeni agenciji zmanjšal za 40%, kar pomeni tudi veliko manjšo možnost napak in posledično manj možnosti za vračanje sredstev v proračun Skupnosti.
K 34. členu
Člen določa izjemo od določbe ZJF, ki ureja letni program prodaje finančnega premoženja države in sicer na način, da določa višino kapitalskih naložb, ki jih ni potrebno vključiti v letni program. Republika Slovenija med letom pridobiva kapitalske naložbe tudi na podlagi sklepov o dedovanju (v primerih, ko zapustniki nimajo dedičev). Gre za manjše deleže v d.o.o. ali manjše število posameznih delnic, ki ne predstavljajo strateških naložb države.
K 35. čelnu:
Povečanje kapitalskih naložb, se nanaša na sredstva, namenjena za nakup ali povečanje kapitalskih naložb RS v primeru, da gre za koriščenje predkupnih pravic, v katerih ima RS svoj delež ali za upoštevanje določil Zakona o prevzemih, po katerih mora RS, v kolikor neposredno ali posredno obvladuje 25% +1 delnico kapitala, objaviti prevzem in ga izvršiti. Sredstva se lahko uporabijo tudi za povečanje kapitalskih deležev v strateških naložbah Republike Slovenije, s katerimi bo upravljala centralna enota.
K 36. členu:
Člen določa maksimalen obseg zadolževanja države za financiranje proračuna za leti 2011 in 2012 (presežkov odhodkov nad prihodki, presežkov izdatkov nad prejemki v računu finančnih terjatev in naložb ter odplačilo dolgov v računu financiranja). Pri določitvi obsega možnega zadolževanja so bili upoštevani predvideni najnujnejši odhodki proračuna za naslednji dve leti. Tretji odstavek daje pooblastilo ministru, pristojnemu za finance, da za odločanje o sklepanju poslov na trgu vrednostnih papirjev v zvezi z zadolževanjem države in upravljanjem njenih dolgov, pisno pooblasti drugo osebo. Četrti odstavek tega člena taksativno našteva primere, ki se v obseg zadolževanja ne štejejo. Zadnji odstavek dopušča možnost zadolževanja nad predvideno kvoto in sicer v fiksno določeni višini.
K 37. členu:
Člen ohranja vsebino, ki jo je vseboval tudi do sedaj veljavni zakon o izvrševanju proračuna. Pri upravljanju z likvidnostjo sistema enotnega zakladniškega računa države je za optimalno upravljanje likvidnosti le-tega, hkrati pa za racionalizacijo stroškov kratkoročnega zadolževanja proračuna in njegovih posrednih uporabnikov, potrebno sistemu enotnega zakladniškega računa države zagotoviti možnost likvidnostnega zadolževanja. Likvidnostno zadolževanje omogoča fleksibilnejše in učinkovitejše upravljanje s sredstvi sistema enotnega zakladniškega računa države, poleg tega pa s tem država prispeva svoj delež k stabilizaciji denarnega trga ob hkratnem zniževanju stroškov zadolževanja. Pri tem so učinki na državni proračun tako neposredni, kakor tudi posredni. Neposredni so predvsem vplivi na pogoje likvidnostnega zadolževanja in plasiranja presežnih sredstev proračuna, posredno pa se učinek pokaže v večjem presežku od upravljanja z likvidnostjo sistema enotnega zakladniškega računa države, katerega del je tudi prihodek proračuna. Po drugi strani pa stabilizacija denarnega trga prispeva tudi k bolj stabilnim obrestnih meram zadolževanja države na denarnem trgu.
K 38. do 40. členu:
Z navedenimi členi se določa največji možni obseg poroštev, ki jih v letih 2011 in 2012 lahko podeli država v skladu s posebnimi zakoni za kredite, ki jih najemajo podjetja za graditev javne infrastrukture, ki je v državni lasti ter tudi za inštrumente, ki se obravnavajo v skladu s pravili državnih pomoči. Po tem zakonu se poroštva plačajo v breme postavk v finančnem načrtu ministrstva za finance. Pravice porabe za plačilo tistih poroštev, ki niso načrtovana na postavkah tega ministrstva se takoj razporedijo iz finančnega načrta neposrednega uporabnika, v čigar delovno področje spada dejavnost, ki jo opravlja dolžnik, za katerega je bilo izdano poroštvo. Že ZJF pa določa, da minister za finance začne takoj po izpolnitvi poroštvene obveznosti države, postopek za poplačilo regresnega zahtevka od glavnega dolžnika in sicer na podlagi pogodbe o zavarovanju poroštva.
K 41. členu:
V skladu z Zakonom o zavarovanju in financiranju mednarodnih gospodarskih poslov se za leto 2011 in 2012 določi največji možni obseg iz naslova zavarovanj pred različnimi riziki pri mednarodnih gospodarskih poslih in poroštvena kvota za zadolževanje Slovenske izvozne družbe d.d..
K 42. členu:
Drugi odstavek 21. člena v zvezi z 39. členom Zakona o financiranju občin (Uradni list RS, št. 123/06 in 57/08, v nadaljevanju: ZFO-1) določa, da se občinam vsako proračunsko leto v državnem proračunu zagotovijo sredstva za sofinanciranje investicij v višini šestih odstotkov skupne primerne porabe občin s prehodnim obdobjem tako, da se jim je zagotovilo v letu 2010 štiri odstotke, v letu 2011 pa naj bi se jim zagotovilo pet odstotkov. Po predhodnih izračunih za leti 2011 in 2012 je bila okvirno izračunana višina sredstev za sofinanciranje investicijskih projektov občina za leti 2011 v višini 57.451.179 eura in za leta 2012 70.526.331 eura. V okviru priprave programskega proračuna 2011 in 2012 v skupini je bilo ugotovljeno, da sredstev v tolikšni višini ni mogoče zagotoviti. Največji možni obseg sredstev, ki se jih v ta namen lahko zagotovi v državnem proračunu je štiri odstotke skupne primerne porabe občin. Večji obseg sredstev bi ogrozil možnost tekočega izvrševanja proračuna.
K 43. členu:
Zakon o gospodarskih družbah (Uradni list RS, št. 65/09 - uradno prečiščeno besedilo) v 54. členu določa, da slovenski računovodski standardi ne smejo biti v nasprotju z mednarodnimi računovodskimi standardi. Odprava izkazovanja sredstev v upravljanju je potrebna zaradi uskladitve Slovenskih računovodskih standardov z Mednarodnimi standardi računovodskega poročanja. Slovenski računovodski standard 35 (2006) je zato odpravil računovodsko izkazovanje sredstev v upravljanju na področju gospodarskih javnih služb. To pomeni, da je potrebno zagotoviti prenos gospodarske javne infrastrukture iz poslovnih knjig izvajalca gospodarske javne službe v poslovne knjige lastnika le-te, če se država oziroma občina odloči, da ohrani lastninsko pravico na javni infrastrukturi. Ministrstvo za finance je občinam z dopisom priporočilo, naj v kolikor je to le mogoče, prenesejo gospodarsko javno infrastrukturo v svoje poslovne knjige (druga možnost je prenos gospodarske javne infrastrukture v last javnim podjetjem). Občina in izvajalec javne gospodarske službe, se morata ob prenehanju izkazovanja sredstev v upravljanju dogovoriti tudi o prenosu obveznosti za posojila, ki so bila najeta za investicije v gospodarsko javno infrastrukturo, ki se prenaša, če se infrastruktura prenese v last občini. V tem primeru se bo zadolžitev za investicije v infrastrukturo, ki je postala last občine, izkazovala v poslovnih knjigah občine.
Zaradi lažje izvedbe se s predlogom tega zakona za te namene določa izjeme. Občini tako ne bo potrebno pridobiti soglasja k zadolžitvi iz prejšnjega odstavka, predlog zakona pa tudi dovoljuje občini prekoračitev največjega dovoljenega možnega obsega zadolžitve iz zakona, ki ureja financiranje občin. Kljub temu pa predlagana določba ne pomeni, da se tako prevzeti dolg ne všteva v obseg možne zadolžitve, temveč občini nudi zgolj podlago za prekoračitev zakonsko določenega največjega obsega zadolžitve. Če pa bo občina s prevzemom dolga javnega podjetja dosegla z zakonom določen obseg možnega zadolževanja (ali presegla), se ne bo mogla zadolžiti za investicije, določene v občinskem proračunu.
K 44. členu
Ta člen usmerja neposredne uporabnike pri izvajanju politike zaposlovanja, napredovanja in nagrajevanja zaposlenih. Uporabniki ne smejo pri prevzemanju in plačevanju obveznosti iz naslova plač ustvarjati primanjkljajev na proračunskih postavkah, ki vsebujejo plačne konte. To pomeni, da je zaposlovanje, napredovanje in nagrajevanje zaposlenih dovoljeno samo v okviru v proračunu zagotovljenih pravic porabe v finančnem načrtu neposrednega uporabnika.
K 45. členu:
Ta člen določa prepoved valorizacije denarnih obveznosti v pogodbah, ki jih za obdobje do enega leta sklepajo pravne osebe javnega sektorja po ZJF. V primerih, ko se sklene pogodba za daljše obdobje od enega leta pa se denarne obveznosti lahko valorizirajo le na način, kot ga določa Pravilnik o načinih valorizacije denarnih obveznosti.
K 46. členu:
Postopki o dodelitvi sredstev subvencij, posojil in drugih oblik sofinanciranj iz proračuna so bili v dosedanjem zakonu urejeni le v dveh odstavkih 53. člena, ki ureja oddajo javnih naročil, podrobneje pa v pravilnikih o postopkih za izvrševanje proračuna RS, ki ga je izdal minister, pristojen za finance v preteklih letih in so bili iz navedenega razloga zakonsko podnormirani. Člen določa, da država, pokrajina oziroma občina spodbuja razvojne programe in prioritetne naloge vlade, pokrajine oziroma občine z dodeljevanjem sredstev subvencij, posojil in z drugimi oblikami sofinanciranja iz proračuna države oziroma proračuna pokrajine oziroma občine. Določba pooblašča neposrednega uporabnika, da sam določi merila in kriterije o upravičenosti za dodelitev navedenih sredstev.
K 47. členu:
Člen taksativno našteva pogoje, ki morajo biti kumulativno izpolnjeni, da neposredni proračunski uporabnik sploh lahko prične s postopkom za dodelitev sredstev. Neposredni proračunski uporabnik lahko prične s postopkom za dodelitev sredstev le v kolikor ima za dodelitev sredstev v svojem finančnem načrtu zagotovljene proste pravice porabe v potrebni višini, poleg navedenega pa mora upoštevati tudi druge pogoje, ki so določeni v zakonu o izvrševanju proračuna oziroma odloku, s katerim se sprejeme pokrajinski oziroma občinski proračun. Nadaljnji pogoj, ki ga določa zakon je, da mora biti imenovana komisija. Računsko sodišče v revizijskih poročilih v preteklosti navaja ponavljajočo kršitev, ko neposredni uporabnik javni razpis objavi, še preden je imenovana komisija za vodenje postopka javnega razpisa. Zakon določa tudi pogoj, da se sredstva lahko dodelijo le na podlagi predhodno izvedenega razpisa, ki mora biti objavljen v Uradne listu RS.
K 48. členu:
Predlog zakona pooblašča predstojnika neposrednega proračunskega uporabnika, ki izvaja postopek ali od njega pooblaščeno osebo, da s pisno odločbo imenuje komisijo za vodenje postopka javnega razpisa. Komisija mora pred objavo javnega razpisa oceniti ali je vsebina razpisne dokumentacije pripravljena tako, da je mogoče pričakovati uspešen javni razpis. Poleg navedenega mora komisija izključno na podlagi objavljenih meril in kriterijev, ki so bila navedena v javnem razpisu pripraviti predlog prejemnikov sredstev pri tem ne sme upoštevati dodatnih kriterijev, ki v javnem razpisu niso bili navedeni. Slepe o dodelitvi sredstev na podlagi predlogov komisije izda predstojnik neposrednega proračunskega uporabnika ali oseba, ki jo je le-ta pooblastil.
K 49. členu:
Člen našteva obvezne sestavine javnega razpisa, poleg naštetih sestavin pa v skladu z drugim odstavkom tega člena neposredni proračunski uporabnik lahko določi dodatne sestavine. Objava javnega razpisa je v skladu z načelom transparentnosti. pa tudi z načelom enakopravnosti ponudnikov, saj neposredni proračunski uporabnik na ta način ne more pred in med postopkom prilagajati pogojev in meril vnaprej izbranemu kandidatu. Vsi kandidati morajo namreč razpolagati z vsemi podatki o javnem razpisu, tako da lahko pripravijo ustrezne vloge.
K 50. členu:
Zakon v tem členu določa izjeme in omogoča sklenitev tudi neposredne pogodbe. Tako se določbe tega zakona ne uporabljajo pri dodelitvah sredstev v primeru, če je postopek za dodelitev sredstev urejen s posebnim zakonom, sklepom vlade ali predpisom, ki ureja porabo evropskih sredstev.
K 51. členu:
Pritožbo zoper sklep je potrebno obravnavati v skladu z zakonom, ki ureja splošni upravni postopek, ki pa v primerih, da na prvi stopnji odloča ministrstvo, pritožbe načeloma ne dovoljuje.
K 52. členu:
Člen daje pravno podlago in vsebinski okvir ministru za finance za podrobnejšo ureditev postopka za dodelitev subvencij, posojil, in drugih oblik sofinanciranj iz proračuna. Na ta način minister, pristojen za finance, uredi pogoje in postopek za dodelitev navedenih sredstev.
K 53. členu:
Člen določa, da imajo lahko neposredni in posredni uporabniki državnega in občinskih proračunov na način, določen z odredbo o dvigih gotovine neposrednih in posrednih proračunskih uporabnikov državnega in občinskih proračunov, Zavoda za zdravstveno zavarovanje Republike Slovenije in Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Republike Slovenije, pri izbranih poslovnih bankah odprte posebne račune z ničelnim stanjem, preko katerih opravljajo dvige gotovine.
K 54. členu:
Člen sodi v sklop končnih določb in določa prenehanje veljavnosti posameznih določb Pravilnika o izvrševanju proračunov Republike Slovenije.
K 55. členu
Člen določa začetek veljavnosti zakona.
