Se pripravlja sprememba?
Vse predloge in spremembe predpisa imate na njegovi časovnici. Kliknite "Časovnica" na spodnji hitri navigaciji.
Izberi paket
Vlada Republike Slovenije je na 100. redni seji dne 28.9.2010 določila besedilo:
- Predloga zakona o interventnih ukrepih zaradi gospodarske krize,
ki vam ga pošiljamo v obravnavo na podlagi 143. člena poslovnika Državnega zbora po nujnem postopku.
Vlada Republike Slovenije predlaga Državnemu zboru, da Predlog zakona o interventnih ukrepih zaradi gospodarske krize obravnava po nujnem postopku, da se preprečijo težko popravljive posledice za delovanje države zaradi morebitnih motenj pri delovanju finančnega sistema. Potrebno je namreč zagotoviti, da se bodi ukrepi, ki so bili sprejeti za omejitev učinkov finančne krize izvajali na način, ki bo omogočal doseganje predvidenih ciljev in namenov. Vlada Republike Slovenije je na podlagi 45. člena poslovnika Vlade Republike Slovenije in na podlagi 235. člena poslovnika Državnega zbora določila, da bodo kot njeni predstavniki na sejah Državnega zbora in njegovih delovnih teles sodelovali:
- dr. Franc Križanič, minister za finance, - Mateja Vraničar, državna sekretarka, Ministrstvo za finance,
- mag. Alenka Bratušek, generalna direktorica, Ministrstvo za finance.
mag. Helena KAMNAR
GENERALNA SEKRETARKA
PRILOGA: 1
REPUBLIKA SLOVENIJA
VLADA REPUBLIKE SLOVENIJE
NUJNI POSTOPEK
EVA 2010-1611-0154
PREDLOG ZAKONA O INTERVENTNIH UKREPIH ZARADI GOSPODARSKE KRIZE
I. UVOD
1. Ocena stanja in razlogi za sprejem zakonaS poglabljanjem finančno-gospodarske krize so se pritiski na javne finance močno povečali. Projekcije javnofinančnih agregatov kažejo, da so problemi v javnih financah ne samo prehodne, ampak tudi strukturne narave. Ohranjanje visokih primanjkljajev bi povečalo problem dolgoročne vzdržnosti javnih financ. Osnovna usmeritev kratkoročnih ukrepov vlade je, da se prilagoditev slabim gospodarskim razmeram v največji možni meri izvede s pomočjo zmanjšanja javnofinančnih odhodkov. Z uveljavitvijo mehanizma usklajevanja socialnih nadomestil in podpor z inflacijo dvakrat letno in valorizacijo pokojnin, se je delež teh izdatkov zelo okrepil predvsem zaradi naraščanja števila prejemnikov teh sredstev. Na povečanje deleža izdatkov za pokojnine je poleg rasti števila upokojencev vplivala predvsem hitrejša rast plač od rasti produktivnosti. Poleg navedenega so bili v času, ko gospodarske krize še ni bilo, sprejeti zakoni, ki so znatno povečali nekatere pravice prebivalstva, kot npr. subvencije pri plačilu vrtcev. Prav tako pritisk na javne blagajne povečujejo tudi izdatki za plače in drugi dodatki javnih uslužbencev in izdatki, ki v skladu z zakonom, ki ureja financiranje občin, pripadajo občinam. Gospodarske razmere močno vplivajo na višino in strukturo proračunskih izdatkov v letu 2011 in bodo nanje vplivale tudi v letu 2012. S tem zakonom predlagajo ukrepi, ki bodo kratkoročno pripomogli k zmanjšanju tveganja za stabilnost javnih financ, dolgoročno pa bo potrebno spremeniti predvsem pokojninski in zdravstveni sistem ter delovanje javnega sektorja. Predlog zakona je začasne narave in velja za leti 2011 in 2012.
Zaradi zaostrenih ekonomskih in javnofinančnih razmer je Vlada RS s socialnimi partnerji že v letu 2009 sklenila dva dogovora in podpisala aneksa h kolektivni pogodbi za javni sektor za zagotovitev spremenjene dinamike rasti plač in izplačila nesorazmerij v osnovnih plačah. Aneks št. 2 določa izplačilo tretje in četrte četrtine nesorazmerij v osnovnih plačah s 1.10. 2010 in 1. 10. 2011, v primeru odloga rokov iz tega aneksa z interventnim zakonom pa tudi izplačilo poračuna, kar zaradi javnofinančnih razmer, ki so še zaostrile, ni izvedljivo. Ob sklenitvi aneksa št. 2 vlada ni mogla predvideti sprememb oziroma dodatnega zaostrovanja makroekonomskih in javnofinančnih razmer v obsegu, ki pomembno vpliva obseg prihodkov državnega proračuna. Zaradi spremenjenih okoliščin je vlada letos izvedla več aktivnosti in pogovorov ter pogajanj z reprezentativnimi sindikati javnega sektorja za dosego novega dogovora in sklenitev novega aneksa h kolektivni pogodbi za javni sektor, vse z namenom, da zaradi javnofinančnih razmer ne bi bilo treba sprejemati interventnega zakona.
Vlada je predlagala pogajanja z reprezentativnimi sindikati javnega sektorja o ukrepih na področju plač in drugih prejemkov, vendar so pogajanja potekala le z delom sindikatov in dogovor ni bil dosežen. Pogajanja so se pričela v mesecu juniju in potekala v mesecu juliju, in sicer s predstavitvijo problematike 22.6.2010. Ob prisotnosti predsednika vlade, ministra za finance, ministra za razvoj, direktorja UMAR ter ob udeležbi vseh 29 reprezentativnih sindikatov je bil predstavljen program stabilnosti, javnofinančna situacija in zmanjšanje obsega prihodkov, ki onemogočajo višanje odhodkov, predstavljena pa so bila tudi izhodišča za plačno politiko v letih 2011-2012. Sledila je vročitev pogajalskih izhodišč vsem sindikatom 24.06.2010, potem so sledila pogajanja 1.7., 15.7., 19. 7., 20.7. in 22.7. 2010, ki so se jih udeleževali le predstavniki 7 reprezentativnih sindikatov, ostalih 22 pa se pogajanj ni želelo udeleževati. S sindikati, ki so se udeleževali pogajanj, je bil 22.7. 2010 parafiran Aneks št. 4 in Dogovor o ukrepih na področju plač v javnem sektorju v letih 2011 in 2012. Opozoriti je treba tudi, da je vlada med pogajanji spremenila pogajalska izhodišča v smeri približevanja sindikalnim zahtevam.
Vsebine v parafiranih dokumentih po oceni vlade predstavljajo optimalno rešitev za javne uslužbence v teh zelo zaostrenih makroekonomskih in javnofinančnih razmerah, saj se jim plače ne bi znižale, ampak bi ostale na ravni leta 2010. Glede na zaostrene makroekonomske in javnofinančne razmere, ob upoštevanju ciljev in ukrepov Programa stabilnosti ter Izhodne strategije RS, dosežene vsebine v teh dokumentih pomenijo skrajno mejo stroškov dela v javnem sektorju v navedenih dveh letih, ki je še sprejemljiva. Razliko do višine potrebnega znižanja stroškov dela v javnem sektorju bo poleg realizacije zadnje spremembe zakona o sistemu plač v javnem sektorju na področju položajnega dodatka in plačil dežurstva potrebno doseči z ukrepi na področju optimizacije in racionalizacije poslovanja posameznih subjektov javnega sektorja. Tako iz parafiranega aneksa in dogovora izhaja, da kljub zaostrenim makroekonomskim in javnofinančnim razmeram v letih 2011 in 2012 ne bi bilo posegov v višino plač, višino regresa in druge prejemke iz delovnega razmerja zaposlenih v javnem sektorju, predvidena pa je zamrznitev napredovanj ter ohranitev že sedaj veljavnih ukrepov ne izplačevanja redne delovne uspešnosti in omejitve višine izplačila povečanega obsega dela.
Vlada Republike Slovenije in Konfederacija sindikatov javnega sektorja sta s parafiranjem aneksa in dogovora izkazali namero, da skleneta Aneks št. 4 h KPJS in Dogovor o ukrepih na področju plač in drugih prejemkov v javnem sektorju za leti 2011 in 2012, pri čemer pa je za sklenitev sprememb in dopolnitev Kolektivne pogodbe za javni sektor glede na 4. člen te pogodbe potreben podpis večine reprezentativnih sindikatov javnega sektorja, ki predstavljajo najmanj štiri različne dejavnosti javnega sektorja. Vlada je v zakonodajni postopek vložila predlog sprememb ZSPJS, ki je uredil potreben kvorum za podpis aneksa na način, ki bi odražal voljo večjega dela javnih uslužbencev in je določen v veljavnem 42. členu zakona, ki pa velja zgolj za sklenitev KPJS. Navedeni zakon je bil sprejet v Državnem zboru, vendar sedaj poteka zbiranje podpis za razpis naknadnega zakonodajnega referenduma.
Vlada je vse reprezentativne sindikate povabila s posebnim pismom k podpisu aneksa in dogovora, vendar do podpisa aneksa, s čimer bi bila zagotovljena veljavnost aneksa, ni prišlo. Zaradi navedenega je Vlada RS bila prisiljena pripraviti in v zakonodajni postopek vložiti interventni zakon, v katerega pa so ob ostalih ukrepih vključeni tudi ukrepi na področju plač v javnem sektorju, ki jih vsebujeta že podpisani dogovor in predlagani aneks.
Z uveljavitvijo Zakona o sistemu plač v javnem sektorju, 58/08, 69/08-ZTFI-A, 69/08-ZZAVAR-E, 80/08.) je bil vzpostavljen enoten plačni sistem za vse funkcionarje in javne uslužbence v javnem sektorju ter s tem tudi za vse funkcionarje, ki so nosilci posameznih vej oblasti. Na pobude številnih sodnikov je Ustavno sodišče z odločbo št. U-I- U-I-60/06, U-I-214/06 in U-I-228/06 z dne 7. 12. 2006 (Uradni list RS, št. 1/07) ocenilo ustavnost tedaj veljavne plačne ureditve. Ustavno sodišče je ugotovilo protiustavnost posameznih določb tedaj veljavnih Zakona o sistemu plač v javnem sektorju (Uradni list RS, št. 95/07 - uradno prečiščeno besedilo, 17/08), Zakona o sodniški službi, Zakona o državnem tožilstvu, Zakona o državnem pravobranilstvu in Odloka Državnega zbora, ki je uvrščal funkcije v plačne razrede. Državnemu zboru je določilo rok enega leta za odpravo ugotovljenih neustavnosti. Državni zbor je upoštevaje navedeno odločbo Ustavnega sodišča sprejel novelo Zakona o sistemu plač v javnem sektorju in Zakona o sodniški službi. Ureditev je bila uveljavljena 1. 1. 2008. Z zahtevo Upravnega sodišča Republike Slovenije je bil glede te novele začet postopek nove ocene ustavnosti, kolikor se je nanašala na ureditev plač sodnikov. Ustavno sodišče je v tem postopku izdalo odločbo št. U-I-159/08 z dne 11. 12. 2008 (Uradni list RS, št. 120/08). Ugotovilo je neskladnost ureditve z načelom delitve oblasti iz drugega odstavka 3. člena Ustave in Državnemu zboru naložilo odpravo ugotovljene neustavnosti v roku šestih mesecev.
Z zakonom o spremembah in dopolnitvah zakona o sistemu plač v javnem sektorju (Uradni list RS, št. 91/09, ZSPJS-L) so bile na novo določene plače pravosodnih funkcionarjev v skladu z odločbo Ustavnega sodišča, določena pa je bila tudi podrobna prehodna ureditev do 1.12.2010, ki je vključevala tudi nižje uvrstitve v plačne razrede, določeno pa je bilo tudi izplačevanje določenih dodatkov.. Navedeni zakon je sledil sporazumu o zaključku usklajevanja, ki je bil podpisan dne 16.6.2009 in ki potrjuje, da je vlada ureditev plač s pravosodnimi funkcionarji uskladila.
Pri odpravi ugotovljene neustavnosti je bilo treba upoštevati razloge, ki so narekovali postopno polno uveljavitev predlaganih zakonskih rešitev, seveda ob zagotovitvi spoštovanja načela enakopravnosti vseh treh vej oblasti. Zato je zakon določil delno odpravo plačnih nesorazmerij že z uveljavitvijo zakona, delno odpravo teh nesorazmerij pa je odložil za določen čas. Treba je namreč bilo upoštevati, da je bil že ob sami uveljavitvi temeljni pristop ZSPJS v postopni odpravi plačnih nesorazmerij, postopnost pa je bila seveda v funkciji zasledovanja finančne vzdržnosti javnih financ, ki je za stabilno delovanje države izjemnega pomena. Zaradi tega še vse do danes niso dokončno odpravljena plačna nesorazmerja. Sprememba ZSPJS, ki je bila sprejeta po nujnem postopku v mesecu juniju 2009, je odpravo zadnje tretjine plačnih nesorazmerij za funkcionarje odložila do 1. 12. 2010, prav zaradi vzdržnosti javnih financ pa je bila sprejeta še ena sprememba ZSPJS v februarju 2010, s katero je bila odprava nesorazmerij ponovno odložena na 1.10.2011.
Zaradi spremenjenih makroekonomski razmer sta bila poleg pogajanj s sindikati v septembru 2010 opravljena tudi dva usklajevalna sestanka s funkcionarji. Namen sestankov je bil doseči dogovor glede premika rokov za odpravo nesorazmerij v osnovnih plačah funkcionarjev zakonodajne in izvršilne veje oblasti ter dogovor glede datuma končne uvrstitve v plačne razrede pravosodnih funkcionarjev. Dogovorjenega datuma glede končne uvrstitve v plačne razrede ni možno realizirati, saj bi realizacija tega ob potrebnem nevtralnem finančnem učinku za proračun, pomenila povečanje odbitka od plače vseh funkcionarjev na podlagi Zakona o začasnem znižanju plač funkcionarjev, ki sedaj določa odbitek v znesku 4% osnovne plače. Če bi želeli nevtralizirati učinek povišanja plač pravosodnih funkcionarjev, bi bilo treba plače znižati za nekaj manj kot 11%, torej bi imeli vsi funkcionarji odbitek od plače v višini 11% od osnovne plače, kar bi pomenilo rušenje notranjih plačnih razmerij po posameznih organih. Na usklajevalnih sestankih funkcionarji predloga o odpravi nesorazmerij oziroma realizacije končnih uvrstitev pravosodnih funkcionarjev in nato ustrezno znižanje plač vseh funkcionarjev niso podprli. V primeru , da bi prišlo do odprave manjkajočih nesorazmerij funkcionarjev ter uvrstitve v končne plačne razrede pravosodnih funkcionarjev in istočasno do znižanja plač vsem funkcionarjem v višini 11%, bi se plača zaradi tega ukrepa znižala preko 600 pravosodnim funkcionarjem, med njimi v tudi več sto sodnikom.
Glede urejanja plač funkcionarjev v spremenjenih makroekonomskih razmerah predlagatelj poudarja, da upošteva tudi odločbe Ustavnega sodišča, iz katerih izhaja, da mora biti zagotovljena ustavnopravna enakovrednost vseh treh vej oblasti, ki se mora odražati tudi pri urejanju materialnega položaja nosilcev posameznih vej oblasti. Določitev ustreznejših razmerij med plačami sodnikov in plačami funkcionarjev zakonodajne in izvršilne oblasti se namreč ne odraža le pri uvrstitvi funkcij v plačne razrede, temveč tudi z določitvijo celotne plače, torej tudi dodatkov, ki ob spremenjenih rokih za končno uvrstitev zaenkrat v prehodnem obdobju ostajajo v veljavi. Poudariti je treba tudi, da tudi ostali funkcionarji zakonodajne in izvršilne (župani) veje oblasti nimajo odpravljenih plačnih nesorazmerij.
2. Cilji, načela in poglavitne rešitve predloga zakona
Predlog zakona ne uzakonja posebnih načel. Cilj zakona je v čim krajšem času in v čim večji meri zmanjšati tveganje za stabilnost javnih financ v obdobju finančne krize, predlagani ukrepi pa bodo v letu 2011 omilili povečanje javnofinančnega primanjkljaja v višini cca 450 mio eurov. Ključni problem s katerim se mora soočiti fiskalna politika v naslednjem obdobju je, kako zmanjšati obseg javnega financiranja. Glede na trenutno stanje javnih financ bo fiskalna prilagoditev-kljub težavni izvedbi-na dolgi rok v pretežni meri temeljila na prestrukturiranju in postopnem zniževanju proračunskih in celotnih javnofinančnih odhodkov. Prihodkovna stran se bo namreč povečevala postopno, v prihodnjih dveh letih pa bo ta še precej omejena. V državnem proračunu predstavljajo plače in socialni transferi dobro polovico vseh odhodkov. Izpad prispevkov zaradi povečanja brezposelnosti, nižjih plač in nelikvidnosti ter veljavni način usklajevanja pokojnin sta terjala dodatne transferje iz državnega proračuna. Razmeroma visoki izdatki za socialne prejemke so tudi glavni razlog, zakaj Slovenija ni uvrščena v skupino novih držav članic EU z najnižjo ravnijo skupne porabe (Slovaška in Baltske države). Eden izmed razlogov za tako visoke socialne izdatke je posebna pozornost, ki jo Slovenija posveča ciljem socialne zaščite. Zagotavljanje vse večjih sredstev za naštete namene zahteva preoblikovanje izdatkov za druge javne funkcije ali pa povečanje davčnega bremena. Ob upoštevanju dejstva, da se prejemki proračuna zmanjšujejo in izdatki povečujejo in glede na to da država ne razpolaga z rezervami, se ob višjem državnem primanjkljaju povečuje tudi zadolževanje. Zato je potrebno v letih 2011 in 2012 prilagoditi način določanja obveznosti države tako, da se bo pritisk na povečanje javnofinančnega primanjkljaja kar najmanj povečal.
Predlagani ukrepi ne posegajo v že pridobljene pravice, temveč zgolj v letu 2011 in 2012 ohranjajo obseg izdatkov na ravni leta 2010. S sprejemom tega zakona bo omogočeno izvrševanje proračuna v letih 2011 in 2012, v nasprotnem primeru pa bi to pomenilo resno motnje pri zagotavljanju vzdržnosti javnih financ.
3. Prikaz ureditve v drugih pravnih sistemih in prilagojenosti predlagane ureditve pravu EU
Ta zakon ni predmet prilagajanja slovenske ureditve pravu EU. Prikaz ureditve v drugih pravnih sistemih in prilagojenosti predlagane ureditve pravu EU ni mogoč, saj države tovrstnih ukrepov ne objavljajo.
Javnofinančni primanjkljaj držav v evropskem območju se je lani in tudi letos v razmerah globalne finančno-gospodarske krize močno povečal. Na najbolj nenaden in globok upad gospodarske aktivnosti po drugi svetovni vojni so se države članice EU odzvale s paketi ukrepov, namenjenih preprečevanju zloma finančnega sektorja, in stimulacijskih programov za oživitev gospodarstva. Evropska komisija pričakuje, da bo vpliv krize javnofinančni primanjkljaj evropskega območja letos še poglobil, brez nadaljnjih ukrepov pa naj bi do leta 2011 še narasel.
Nizozemski pokojninski sistem predstavljajo trije stebri pokojninskega zavarovanja, in sicer:
- državna pokojnina (I. steber), ki se odmerja glede na čas prebivanja v državi med 15. in 65. letom starosti,
- poklicna pokojnina (II. steber), katere namen je, da posameznik ob upokojitvi skupaj s pokojnino iz prvega stebra prejema dohodek v višini 70% zadnje plače ter
-individualna pokojnina (III.steber).
Glede na to, da je v II. stebru pokojninskega zavarovanja vključenih več kot 90% aktivne populacije omenjeni steber predstavlja temelj pokojninskega zavarovanja. V okviru omenjenega stebra so na Nizozemskem zaradi finančne in gospodarske krize sprejeli dva ukrepa, ki se navezujeta na valorizacijo pokojnin. V okviru prvega se je na novo določilo, da pokojninski skladi II. stebra zagotavljajo pokojnino v višini, s katero se posamezniku zagotavlja dohodek enak 70% njegovega povprečnega dohodka v aktivni dobi. V okviru drugega ukrepa je bila sprejeta odločitev, da se v primeru, ko kapitaliziranost pokojninskega sklada (glede na razmerje med sredstvi sklada in njegovimi obveznostmi) pade pod 105%, ne izvede valorizacija (indeksacija) pokojnin, vse dokler pokojninski sklad ne doseže zahtevane kapitaliziranosti (105%). Glede na to, da se je v sklopu ukrepov podaljšalo tudi obdobje v katerem mora sklad na podlagi načrta za obnovo izpolniti zakonsko določeno solventnost iz 3 na 5 let, je teoretično možno, da se pokojnine ne valorizirajo celotno obdobje 5 let. Na podlagi navedenih ukrepov so v pokojninskem skladu zdravstvenega sektorja (PFZW) že določili, da se pokojnine ne bodo usklajevale v naslednjih štirih letih.
V Estoniji so v letošnjem letu sprejeli več ukrepov s katerim skušajo znižati javnofinančni primanjkljaj pokojninske blagajne, med katerimi je pomembnejši tudi spremenjena valorizacija pokojnin v naslednjih letih. Do sedaj so se v okviru prvega stebra pokojnine usklajevale z indeksom, določenim na podlagi rasti prihodkov za socialno varnost ter na podlagi spremembe rasti cen življenjskih potrebščin (80% rast prihodkov za socialno varnost ter 20%inflacija). Kljub temu, da bi se pokojnine v letošnjem letu morale valorizirati s količnikom 1,14 je bila sprejeta odločitev, da se valorizacija opravi z znižanim količnikom 1,05. V letu 2010 in 2011 valorizacija pokojnin ni predvidena, ponovno pa naj bi se izvedla leta 2012, s količnikom okoli 1,2, ki se bo nato poviševal vsako naslednje leto (tako bo npr. leta 2014 znašal okoli 1,04).
4. Ocena finančnih posledic predloga zakona za državni proračun in druga javna finančna sredstva
Z uveljavitvijo tega zakona se za plače, socialne transfere in pokojnine, izdatki proračuna v letu 2011 in 2012 ne bodo povečali. Ocenjujemo, da bi bilo brez uveljavitve tega zakona potrebno v predlaganem proračunu zagotoviti vsaj 450 milijonov eurov in sicer: 100 milijonov za usklajevanje pokojnin, 35 milijonov za socialne transfere, 12 milijonov za subvencioniranje cene vrtcev in cca 303 milijone iz naslova plač in dodatkov javnih uslužbencev. V kolikor se navedeni ukrepi ne bi sprejeli, bi to pomenilo proračunski in javnofinančni primanjkljaj za enak znesek, ali pa bi to zahtevalo znižanje investicijskih vlaganj. Predlog tega zakona nima posledic na druga javnofinančna sredstva.
5. Zagotovitev sredstev za izvajanje predloga zakona v državnem proračunu
Finančna sredstva za izvajanje zakona niso potrebna.
6. Druge posledice, ki jih bo imel predlog sprejema zakona
Predlagatelj zakonanačrtuje, da zakon ne bo imel drugih posledic.
II. BESEDILO ČLENOV
1. SPLOŠNA DOLOČBA
1. člen
(omejevanje rasti izdatkov)
(1) S tem zakonom se z namenom stabilizacije javnih financ začasno omejuje rast določenih izdatkov državnega proračuna, proračunov občin, Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje in Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije na način, da se zmanjšuje višina uskladitev, določena v zakonu, ki ureja usklajevanje transferjev posameznikom in gospodinjstvom in v zakonu, ki ureja pokojninsko in invalidsko zavarovanje.
Ta zakon podaljšuje tudi rok za začetek uporabe določb zakona, ki ureja vrtce.
S tem zakonom se začasno omejujejo tudi prejemki in plače javnih uslužbencev oziroma javnih uslužbenk (v nadaljnjem besedilu: javni uslužbenci) in funkcionarjev oziroma funkcionark (v nadaljnjem besedilu: funkcionarji).
S tem zakonom zmanjšuje tudi odstotek sofinanciranja investicij občin, določen v zakonu, ki ureja financiranje občin.
2. TRANSFERI IZ PRORAČUNA
2. člen
(usklajevanje transferov v letu 2011)
(1) Transferji posameznikom in gospodinjstvom, ki se usklajujejo na podlagi Zakona o usklajevanju transferjev posameznikom in gospodinjstvom v Republiki Sloveniji (Uradni list RS, št. 114/06, 59/07 - ZŠtip, 10/08 - ZVarDod, 71/08, 73/08, 98/00 - ZIUZGK in 62/10 - ZUPJS; v nadaljnjem besedilu: ZUTPG) se v letu 2011 ne usklajujejo.
(2) Ne glede na prejšnji odstavek se transferi, določeni v ZUTPG, uskladijo s 1. januarjem 2012, če bo rast cen življenjskih potrebščin v letu 2011 višja od dva odstotkov.
(3) Uskladitev se v primeru iz prejšnjega odstavka opravi v višini, razlike nad dvema odstotkoma rasti cen življenjskih stroškov v letu 2011.
3. člen
(začetek uporabe Zakona o vrtcih)
Ne glede na prvo in drugo alinejo drugega odstavka 31. člena Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o vrtcih (Uradni list RS, št. 25/08 in 98/09 - ZIUZGK) se določbe drugega stavka drugega odstavka 29. člena, drugega stavka četrtega odstavka 34. člena Zakona o vrtcih (Uradni list RS, št. 100/05 - uradno prečiščeno besedilo, 25/08 in 98/09 - ZIUZGK) za otroke, ki so dopolnili starost petih in štirih let, začnejo uporabljati 1. januarja 2013.
4. člen
(usklajevanje pokojnin in drugih nadomestil ter prejemkov)
(1) Ne glede na 150.a in 150.b člen Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (Uradni list RS, št. 109/06 - uradno prečiščeno besedilo, 114/06 – ZUTPG, 10/08 - ZVarDod in 98/09 - ZIUZGK; v nadaljnjem besedilu: ZPIZ-1) se v letu 2011, pokojnine in drugi prejemki, priznani na podlagi pravic iz 4. in 431. člena ZPIZ-1 (v nadaljnjem besedilu: prejemki) ter osnove, ki se usklajujejo na podlagi ZPIZ-1, ne uskladijo.
(2) Ne glede na prejšnji odstavek se prejemki ter osnove, ki se usklajujejo na podlagi ZPIZ-1, uskladijo s 1. januarjem 2012, če bo rast cen življenjskih potrebščin v letu 2011 višja od dva odstotka.
(3) Uskladitev se v primeru iz prejšnjega odstavka opravi v višini, ki predstavlja razliko nad dvema odstotkoma rasti cen življenjskih stroškov v letu 2011.
(4) Pokojnine in drugi prejemki iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja, ki so urejene s posebnimi predpisi, usklajujejo pa se v višini in v rokih iz 150.a in 150.b člena ZPIZ-1, se usklajujejo skladno s prvim, drugim in tretjim odstavkom tega člena.
(5) Višji znesek letnega dodatka iz 136.b člena ZPIZ-1 se v letu 2011 izplača v višini 367,95 eurov, nižji pa 223,55 eurov.
3. PLAČE JAVNIH USLUŽBENCEV IN FUNKCIONARJEV
5. člen
(določitev in obračun osnovnih plač)
(1) Ne glede na določbe Zakona o sistemu plač v javnem sektorju (Uradni list RS, št. 108/09 - uradno prečiščeno besedilo, 13/10, 59/10; v nadaljnjem besedilu: ZSPJS) in na njegovi podlagi izdanih drugih predpisov oziroma ne glede na določbe kolektivnih pogodb, se javnim uslužbencem od 1.12.2010 do 31.12.2011 obračunavajo in izplačujejo osnovne plače v višini, ki odraža obseg odprave nesorazmerij v osnovnih plačah na dan 30.9.2010..
(2) Javnim uslužbencem, ki se zaposlijo v javnem sektorju po 30.9.2010 ali so po tem datumu premeščeni na drugo delovno mesto oziroma sklenejo pogodbo o zaposlitvi za drugo delovno mesto, ali so imenovani v naziv oziroma napredujejo v višji naziv, se v obdobju iz prejšnjega odstavka tega člena določi in obračuna osnovna plača na način, kot bi se jim v enakih primerih določila in obračunala na dan 30.9.2010.
(3) Prvi in drugi odstavek tega člena se ne uporabljata, če se, po 30.9.2010, z aneksom h kolektivni pogodbi za javni sektor ali novo kolektivno pogodbo za javni sektor način določanja in izplačevanja osnovnih plač javnih uslužbencev določi drugače.
6. člen
(uskladitev plač in regres za letni dopust)
(1) Ne glede na določbe 5. člena ZSPJS in na njegovi podlagi sprejetih predpisov oziroma kolektivnih pogodb in ne glede na razliko med dejansko in napovedano rastjo cen življenjskih potrebščin od decembra 2009 do decembra 2010, se vrednost plačnih razredov iz plačne lestvice v letu 2011 ne uskladi.
(2) Ne glede na prejšnji odstavek se vrednost plačnih razredov iz plačne lestvice uskladi v januarju 2012, če bo rast cen življenjskih potrebščin v obdobju od decembra 2010 do decembra 2011 višja kot dva odstotka.
(3) Višina uskladitve iz prejšnjega odstavka se opravi v višini, ki predstavlja razliko nad dvema odstotkoma rasti cen življenjskih potrebščin v obdobju iz prejšnjega odstavka.
(4) Višina splošne uskladitve plačnih razredov za leto 2012 se določi v rokih iz 5. člena ZSPJS ob pripravi sprememb proračuna za leto 2012.
(5) Javnim uslužbencem in funkcionarjem se ne glede na določbe zakona, ki ureja delovna razmerja v letu 2011 in 2012 izplača regres za letni dopust v višini 692,00 eurov.
7. člen
(redna delovna uspešnost)
Ne glede na določbe ZSPJS javnim uslužbencem in funkcionarjem v letu 2011 in 2012 ne pripada del plače za redno delovno uspešnost.
8. člen
(povečan obseg dela)
(1) Ne glede na prvi odstavka 4. člena Uredbe o delovni uspešnosti iz naslova povečanega obsega dela za javne uslužbence (Uradni list RS, št. 53/08 in 89/08; v nadaljnjem besedilu: Uredba o delovni uspešnosti) in splošnih aktov, ki urejajo plačilo delovne uspešnosti iz naslova povečanega obsega dela za javne uslužbence v drugih državnih organih, lahko v letu 2011 in 2012, višina dela plače javnega uslužbenca za plačilo delovne uspešnosti pri opravljanju rednih delovnih nalog uporabnika proračuna ali projekta, načrtovanega v okviru sprejetega finančnega načrta uporabnika proračuna znaša največ 20 odstotkov njegove osnovne plače. Če se javnemu uslužbencu izplačuje del plače za plačilo delovne uspešnosti iz naslova povečanega obsega dela tudi iz naslova in sredstev posebnega projekta, lahko del plače znaša skupno (iz obeh naslovov) največ 30 odstotkov njegove osnovne plače.
(2) Javnim uslužbencem, za katere velja Uredba o plačah direktorjev v javnem sektorju (Uradni list RS, št. 73/05, 103/05, 12/06, 36/06, 46/06, 77/06, 128/06, 37/07, 95/07, 112/07, 104/08, 123/08, 21/09, 61/09, 91/09, 3/10, 27/10, 45/10 in 62/10), se del plače za delovno uspešnost iz naslova povečanega obsega dela v letu 2011 in 2012 izplačuje v skladu z drugim odstavkom 4. člena Uredbe o delovni uspešnosti iz naslova povečanega obsega dela za javne uslužbence.
(3) Za izplačilo delovne uspešnosti iz naslova povečanega obsega dela pri opravljanju rednih delovnih nalog lahko, v letu 2011 in 2012, uporabniki proračuna porabijo največ 60 odstotkov sredstev iz prihrankov, določenih v 22.d členu ZSPJS.
9. člen
(napredovanje v višji plačni razred in višji naziv)
(1) Ne glede na 16. in 17. člen ZSPJS in na njegovi podlagi sprejetih predpisov ter ne glede na določbe drugih predpisov in splošnih aktov, javni uslužbenci in funkcionarji, ki izpolnjujejo pogoje za napredovanje v letu 2011, v letu 2011, ne napredujejo v višji plačni razred.
(2) Javni uslužbenci in funkcionarji, ki v letu 2011 napredujejo v naziv ali višji naziv, pridobijo pravico do plače v skladu s pridobljenim nazivom ali višjim nazivom s 1.1.2012.
(3) Ne glede na prejšnji odstavek javni uslužbenci in funkcionarji, v letu 2011, pridobijo pravico do plače v skladu s pridobljenim nazivom ali višjim nazivom, če je pridobitev naziva ali višjega naziva pogoj za opravljanje dela na delovnem mestu, na katerega se javni uslužbenec premešča oziroma za katerega sklepa pogodbo o zaposlitvi.
(4) Glede na nenapredovanje v višji plačni razred v letu 2011, se leto 2011 ne šteje v napredovalno obdobje za napredovanje v višji plačni razred.
(5) Napredovanja v višji plačni razred in v višji naziv za leto 2012 se določijo v letu 2011 v rokih določenih v 5. členu ZSPJS.
10. člen
(plače funkcionarjev)
(1) Ne glede na določbe ZSPJS in drugih predpisov se funkcionarjem v letu 2011 ne izvede zadnja tretjina oziroma četrtina nesorazmerij v osnovnih plačah.
(2) Ne glede na določbe drugih členov Zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o sistemu plač v javnem sektorju (Uradni list RS, št. 91/09-ZSPJS-L) se sodnikom ustavnega sodišča, generalnemu sekretarju ustavnega sodišča, sodnikom, državnim tožilcem in državnim pravobranilcem tudi v obdobju od 1.12.2010 do 31.12.2011 plače obračunavajo in izplačujejo v skladu s 17. do 24. členom Zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o sistemu plač v javnem sektorju (Uradni list RS, št. 91/09- ZSPJS-L).
(3) Za omejitev učinkov finančne krize se začasno, od 1.1.2011 do 31.12.2011, določi znižanje plač funkcionarjev za znesek v višini 4% osnovne plače posameznega funkcionarja.
(4) Ne glede na določbe predpisov, ki določajo višino nadomestila funkcionarju po prenehanju funkcije, se plača funkcionarja, določena v skladu s prejšnjim odstavkom, upošteva kot osnova za določitev višine nadomestila plače funkcionarju po prenehanju funkcije.
(5) Na način iz tretjega odstavka tega člena se določijo tudi plače osebam, ki status funkcionarja pridobijo po uveljavitvi tega zakona.
4. SOFINANCIRANJE INVESTICIJ OBČIN
11. člen
(sofinanciranje investicij občin)
Ne glede na drugi odstavek 21. člena Zakona o financiranju občin (Uradni list RS, št. 123/06 in 57/08) se del sredstev za sofinanciranje investicij občin iz prvega odstavka 21. člena navedenega zakona zagotavljajo v letih 2011 in 2012 v višini štiri odstotke skupne primerne porabe občin.
5. KONČNA DOLOČBA
12. člen
Ta zakon začne veljati 1. januarja 2011, razen petega in drugega odstavka 10. člena, ki začneta veljati 1. decembra 2010, in preneha veljati 31. decembra 2012.
OBRAZLOŽITVE ČLENOV
K 1. členu
Slovenija spada v skupino novih držav članic Evropske Unije, ki so veliko pozornost posvečale preudarnosti pri vodenju fiskalne politike. To je prispevalo k stabilizaciji gospodarstva in utrlo pot pristopu k EU v letu 2004 ter prevzemu evra v letu 2007. Ustvarilo je tudi pogoje za odzivanje na trenutno upočasnitev aktivnosti gospodarstva. Javnofinančna politika se mora soočiti z naslednjimi štirimi glavnimi izzivi: i) vrnitev k javnofinančni konsolidaciji po koncu sedanje krize; ii) nadaljevanje pokojninske reforme, ki mora zagotoviti dolgoročno javnofinančno vzdržnost; iii) izboljšanje kakovosti javne porabe in omejitev njene rasti ter; iv) prilagoditev davčnega sistema, da bo bolj spodbujal ustvarjanje delovnih mest in rast. Predlagani člen določa omejevanje izdatkov državnega proračuna, saj ni dvoma, da je izdatke potrebno znižati in poleg ukrepov, ki jih je že sprejela vlada omiliti posledice finančne krize.
K 2. členu
Razlog za določitev neuporabe Zakona o usklajevanju transferov posameznikom in gospodinjstvom v Republiki Sloveniji v letu 2010, je predvsem v dejstvu, da izdatke proračuna povečujejo vse večje potrebe po socialni varnosti pa tudi to, da se bodo navedeni transferi uskladili nad razliko dveh odstotkov, če bo rast cen življenjskih stroškov v letu 2011 višja od dva odstotka.
K 3. členu
Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o vrtcih (Uradni list RS, št. 25/08 – ZVrt-D) je pred poslabšanjem gospodarskih razmer določil, da se iz državnega proračuna vrtcem zagotavljajo tudi sredstva za sofinanciranje plačil staršev za otroka, ki je dopolnil starost treh let in sicer v višini 50% plačila, ki jim je v skladu z zakonom določeno kot plačilo za vrtec. Isti zakon v nadaljevanju določa prehodno obdobje in njegovo postopno uveljavitev. S 1. januarjem 2010 bi bilo potrebno, v skladu s tem zakonom, zagotoviti sredstva za sofinanciranje plačil staršev za otroke stare pet let, vendar je bilo z Zakonom o interventnih ukrepih zaradi gospodarske krize izvajanje te določbe prestavljeno na 1. januar 2010.
Ker tudi v proračunu za leti 2011 in 2012, zaradi še vedno trajajoče gospodarske krize, ni mogoče zagotoviti finančnih sredstev, se s predlaganim zakonom prehodno obdobje za uveljavitev sofinanciranja plačil staršev podaljša za dve leti. Ocenjeni finančni učinki bi bili za leto 2011 v višini cca 11,8 mio EUR, za leto 2011 pa cca 23 mio EUR. Sredstva za sofinanciranje plačil staršev bodo morala biti v proračunu zagotovljena v letu 2013 za otroke, ki bodo takrat dopolnili starost petih in štirih let.
K 4. členu
Za leto 2011 so pripravljene spremembe ureditve pokojninskega in invalidskega sistema, katere cilj je doseči dolgoročno finančno vzdržnost tega sistema. Pokojninski sistem zahteva, da je potrebno v primeru primanjkljaja v pokojninski blagajni, sredstva zagotoviti v državnem proračunu. Zagotavljanje razlike med izdatki za pokojnine in vplačanimi prispevki predstavlja temeljito preoblikovanje izdatkov za druge javne funkcije, ki jih financira država iz proračuna. Pokojninska reforma iz leta 2000 še ni upoštevala posledic sedanje krize zato se primanjkljaju v pokojninski blagajni ob sedanji porabi sredstev z veljavno indeksacijo pokojnin s plačami, brez ustreznih ukrepov ne bo mogoče izogniti. Vsebina predlaganega člena je posledica nastale gospodarske krize in občutnega zmanjšanja prihodkov proračuna in določa uskladitev pokojnin razen dveh odstotkov pod pogojem, če bo rast cen življenjskih stroškov v letu 2011 višja od dva odstotka in ohranja dodatek za rekreacijo oziroma enkratni letni dodatek na ravni leta 2010. Ker pa so nekatere pravice, ki nedvomno sodijo med pravice iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja, urejene ali v posebnih (veljavnih) zakonih, ali pa so v prehodnih določbah ZPIZ-1 in ker se usklajujejo na podlagi določb v matičnih predpisih, ki napotujejo na uporabo splošnih predpisov o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, torej na uporabo usklajevalne formule iz 150.a in 150.b člena ZPIZ-1, je bilo potrebno izrecno določiti tudi zakone, ki te pravice urejajo. Na ta način je urejeno usklajevanje tako imenovanih vojaških pokojnin, akontacij pokojnin po odloku in pokojnin, odmerjenih na podlagi starostnega zavarovanja kmetov. Nekateri predpisi določajo usklajevanje z najnižjo pokojninsko osnovo, zato posebna navedba, da se tudi ti prejemki usklajujejo skladno s tem zakonom, ni potrebna (transferi po Zakonu o varstvenem dodatku ). Predlagani ukrep, kot ukrep zaradi gospodarske krize, velja izključno za uskladitev pokojnin, denarnih nadomestil in drugih denarnih prejemkov v letu 2011. Predlog tega člena v letu 2011 kljub temu omogoča uskladitev pravic iz 4. člena ZPIZ-1, če bo rast cen življenjskih stroškov v letu 2011 večja od dveh odstotkov. V tem primeru se uskladitev opravi za razliko nad dvema odstotkoma. Predlog člena načina uskladitve za leto 2012 izrecno ne določa, je pa pri tem potrebno upoštevati, da se bo valorizacija za to obdobje lahko določila ob pripravi sprememb proračuna za leto 2012.
K 5. členu
Trenutno gospodarsko stanje opravičuje ekspanzivnost javnofinančne politike in prav zaradi premajhne preudarnosti fiskalne politike v preteklosti obstaja prostor za diskrecijske ukrepe. Ker vlada ne sme pozabiti na srednje in dolgoročna javnofinančna tveganja, mora zagotoviti, da fiskalni ukrepi ne bodo vodili do trajnih javnofinančnih stroškov. V zvezi s tem predstavljajo povišanja plač v javnem sektorju, precejšne tveganje pri zagotavljanju javnofinančne vzdržnosti, še posebej, ker so bili v preteklosti prihranki plač uporabljeni za povečanje števila javnih uslužbencev. Po trenutni upočasnitvi gospodarske aktivnosti se bo morala fiskalna politika vrniti na strogo pot konsolidacije.
Upoštevati je potrebno, da je bila zaradi lažjega izpolnjevanja pogojev za vstop v Evropsko monetarno unijo (EMU) rast plač v javnem sektorju v obdobju 2004–2007 omejena le na polovico predvidene stopnje inflacije z namero, da se tako privarčevana sredstva porabi za odpravo plačnih nesorazmerij, določenih z novo plačno zakonodajo in kolektivnimi pogodbami v preteklem letu. Privarčevana sredstva so bila porabljena z izplačilom prvih dveh četrtin odprave nesorazmerij. Za izplačilo drugih dveh četrtin pa bi bilo potrebno zagotoviti dodatna sredstva. V kolikor bi opravili plačna nesorazmerja v roku, kot je določen v veljavnih predpisih in kolektivnih pogodbah, bi se v prihodnjem letu obseg sredstev za plače javnega sektorja povečale za skoraj devet odstotkov, kar pa z vidika vzdržnosti javnih financ, ni sprejemljivo. Prav tako takšno povečanje plač v javnem sektorju ni sprejemljivo v odnosu do gospodarstva. Iz navedenih razlogov je izplačevanje osnovnih plač zaposlenih v javnem sektorju v letu 2011 na ravni določenih in izplačanih osnovnih plač v septembru leta 2010 nujno potrebno in tudi smiselno, če ne bo sklenjen drugačen dogovor s socialnimi partnerji ter podpisa aneksa h kolektivni pogodbi za javni sektor ali nove kolektivne pogodbe.
Člen določa tudi način določitve plače v primerih novih zaposlitev ter premestitev oziroma sklenitev pogodbe o zaposlitvi za drugo delovno mesto ali napredovanja v naziv ali višji naziv v obdobju od 1.12.2010 do 31.12.2011
K 6. členu
S ciljem ohranitve obsega sredstev za plače v javnem sektorju v letu 2011 v enaki višini kot znaša v letu 2010, predlagana določba določa, da se plače v letu 2011 ne usklajujejo. Predlog tega zakona kljub navedenemu omogoča, da se osnovne plače uskladijo v primeru, če bo rast cen življenjskih stroškov od decembra 2010 do decembra 2011 večja od dveh odstotkov. V tem primeru se uskladitev opravi za razliko nad dvema odstotkoma v januarju 2012. Za leto 2011 in 2012 se, ne glede na določbe zakona, ki ureja delovna razmerja, določa višina regresa za letni dopust zaposlenih v javnem sektorju v višini, kot je bil izplačan v letu 2010.
K 7. členu
Predlagano določilo za vse javne uslužbence določa, da jim v letu 2011 in 2012 ne pripada izplačilo dela plače za redno delovno uspešnost. S predlagano določbo se podaljšuje ukrep neizplačevanja redne delovne uspešnosti, ki sedaj velja za obdobje do konca decembra 2010.
K 8. členu
Člen določa, da del plače javnega uslužbenca iz naslova povečanega obsega dela, ki se ne opravi iz naslova in sredstev posebnega projekta, lahko v obdobju veljavnosti tega zakona, znaša največ 20 odstotkov osnovne plače, skupna višina dela plače za povečan obseg dela pa lahko znaša največ 30 odstotkov osnovne plače. Za izplačilo delovne uspešnosti iz naslova povečanega obsega dela pri opravljanju rednih delovnih nalog lahko uporabniki proračunov v navedenem obdobju porabijo največ 60 odstotkov sredstev iz prihrankov, ki so določeni za ta namen v 22. d členu ZSPJS (sredstva iz prihrankov sredstev za plače, ki nastanejo zaradi odsotnosti javnih uslužbencev ali nezasedenih delovnih mest). Na ta način se podaljšuje ukrep omejenega izplačevanja delovne uspešnosti iz naslova povečanega obsega dela , ki sedaj velja za obdobje do konca decembra 2010.
K 9. členu
Navedeni člen, v letu 2011, onemogoča napredovanja v višji plačni razred, kljub temu pa omogoča napredovanje v višji naziv, ter na ta način ne vpliva na kariero javnega uslužbenca in pridobivanje strokovnih nazivov. Določa pa, da se finančni učinki pridobljenega naziva ali višjega naziva na istem delovnem mestu preložijo na kasnejše obdobje. Na ta način ob realizaciji vseh ostalih predvidenih ukrepov na področju plač zaposlenih v javnem sektorju omogočena ohranitev enakega obsega mase sredstev za plače v letu 2011, kot je bila v letu 2010.
Ukrep ne napredovanja v višji plačni razred pomeni, da javni uslužbenec ne bo napredoval v višji plačni razred in tako tudi ne bo prejel iz tega naslova višje plače. Ker pridobitev naziva ali višjega naziva na istem delovnem mestu lahko pomeni kariero javnega uslužbenca in ker je pridobljen ustrezen naziv lahko tudi pogoj za opravljanje določenih del izven delovnega mesta in kandidiranje za določene položaje, je bilo potrebno določiti predlagano izjemo. Glede na to, da pa pridobitev naziva ali višjega naziva učinkuje tudi na plačo javnega uslužbenca, se predlaga rešitev, po kateri se plača javnemu uslužbencu v letu 2011 ne bo povišala ne zaradi napredovanja v višji plačni razred in tudi ne zaradi napredovanja v naziv ali višji naziv na istem delovnem mestu, če kljub napredovanju v višji plačni razred ali naziv oziroma višji naziv zaposleni opravljajo enake naloge kot pred napredovanjem.
Če pa je javni uslužbenec premeščen na drugo, zahtevnejše, delovno mesto ali je sklenil pogodbo o zaposlitvi za drugo delovno mesto z višjim nazivom, in predvsem kadar je delo na drugem delovnem mestu pogojeno s pridobitvijo višjega naziva, bo javni uslužbenec prejel tudi pravico do plačila določenega za to delovno mesto.
K 10. členu
V navedenem členu je določen način določanja plač funkcionarjev v letu 2011 na način, da se tudi za njih določi omejitev izplačil osnovnih plač na ravni določenih in izplačanih plač v letu 2010, tako da se s 1.10.2011 ne opravi izplačilo zadnje tretjine oziroma četrtine nesorazmerij v osnovnih plačah. Prav tako se pravosodnim funkcionarjem od 1.12.2010 dalje ne pričnejo obračunavati in izplačevati plače glede na uvrstitve posameznih funkcij in položajev v višji plačni razred, ampak se tudi po 1.12.2010 njihove plače obračunavajo in izplačujejo glede na prehodne določbe zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o sistemu plač v javnem sektorju-ZSPJS-L. Na ta način so funkcionarji vseh treh vej oblasti upoštevaje makroekonomske in javno finančne razmere obravnavani enako tudi pri odpravi nesorazmerij v osnovnih plačah in pri uvrščanju v končne plačne razrede.
Glede na to, da zakon o začasnem znižanju plač funkcionarjev z 31.12.2010 preneha veljati, je tudi za leto 2011 v tem členu za funkcionarje ponovno določeno znižanje plače v enaki višini in na enak način, kot je veljal po tem zakonu, torej v višini 4% osnovne plače kot odbitek pri plači. Določen je tudi način izračuna nadomestila plače funkcionarju po prenehanju funkcije.
K 11. členu
Drugi odstavek 21. člena v zvezi z 39. členom Zakona o financiranju občin (Uradni list RS, št. 123/06 in 57/08, v nadaljevanju: ZFO-1) določa, da se občinam vsako proračunsko leto v državnem proračunu zagotovijo sredstva za sofinanciranje investicij v višini šestih odstotkov skupne primerne porabe občin s prehodnim obdobjem tako, da se jim je zagotovilo v letu 2010 štiri odstotke, v letu 2011 pa naj bi se jim zagotovilo pet odstotkov. Po predhodnih izračunih za leti 2011 in 2012 je bila okvirno izračunana višina sredstev za sofinanciranje investicijskih projektov občina za leti 2011 v višini 57.451.179 eura in za leta 2012 70.526.331 eura. V okviru priprave programskega proračuna 2011 in 2012 v skupini je bilo ugotovljeno, da sredstev v tolikšni višini ni mogoče zagotoviti. Največji možni obseg sredstev, ki se jih v ta namen lahko zagotovi v državnem proračunu je štiri odstotke skupne primerne porabe občin. Večji obseg sredstev bi ogrozil možnost tekočega izvrševanja proračuna.
K 12. členu
Člen določa začetek in čas trajanja zakona.
