Proračun, proračunski uporabniki in druge osebe javnega prava redno odpisujejo oziroma obračunavajo amortizacijo neopredmetenih sredstev in opredmetenih osnovnih sredstev (v nadaljevanju: osnovna sredstva), kot je to določeno s tem pravilnikom.

Redni odpis je oblikovanje popravkov vrednosti osnovnih sredstev v poslovnih knjigah, za znesek amortizacije, obračunan po letnem obračunu.

Izredni odpis se opravi v primeru odtujitve osnovnih sredstev, trajne izločitve iz uporabe in zaradi prevrednotenja zaradi oslabitve osnovnih sredstev.

Popravek vrednosti, ki je povezan z amortiziranjem, se ne pojavlja pri:

• zemljiščih in drugih naravnih bogastvih,
• opredmetenih osnovnih sredstev kulturnega, zgodovinskega ali umetniškega pomena,
• lokalnih zemljatih ali makadamskih cestah ter zgradbah, ki so njihov sestavni del,
• zgradbah (razen stanovanj in stanovanjskih hiš) in opremi slovenske vojske ter zgradbah (razen stanovanj in stanovanjskih hiš) in opremi, ki so na podlagi posebnih predpisov rezerva za obrambo oziroma za opravljanje funkcij javne in države varnosti,
• spodnjem ustroju železniških prog, cest, letališč in drugih javnih površin,
• nekratkoročna sredstva za prodajo

Izredni odpis osnovnih sredstev se pri določenih uporabnikih enotnega kontnega načrta, ob njihovi odtujitvi, trajni izločitvi iz uporabe in pri prevrednotenju zaradi oslabitve, izkazuje glede na način pokrivanja stroškov amortizacije.

Ne glede na način pokrivanja stroškov amortizacije se v primeru iz drugega odstavka 13. člena Pravilnika o razčlenjevanju in merjenju prihodkov in odhodkov pravnih oseb javnega prava (Uradni list RS, št. 134/03, 34/04 in 13/05) za znesek zmanjšanja knjigovodske vrednosti osnovnega sredstva zmanjša obveznost do vira sredstev.

Dobički, nastali pri odtujitvi ali trajni izločitvi osnovnih sredstev, se, enako kot izredni odpisi izkazujejo glede na način pokrivanja stroškov amortizacije.

Osnovna sredstva se redno odpisujejo posamično, z uporabo metode enakomernega časovnega amortiziranja, ki se mora dosledno uporabljati iz obračunskega obdobja v obračunsko obdobje.

Neopredmetena sredstva zajemajo dolgoročno odložene stroške razvijanja, usredstvene stroške naložb v tuja opredmetena osnovna sredstva, naložbe v pridobljene pravice do industrijske lastnine (koncesije, patenti, licence, blagovne znamke) in druge pravice.

Dolgoročne aktivne časovne razmejitve so dolgoročno odloženi stroški.

Neopredmetena sredstva, katerih posamična vrednost ne presega 500 eurov, se lahko štejejo kot strošek v obdobju, v katerem se pojavijo.