Ta uredba velja za vse uporabnike proračuna Republike Slovenije, kot jih določa sklep o subjektih, za katere velja zakon o sistemu plač v javnem sektorju (Uradni list RS, št. 115/02).

Ta uredba ureja plače in druge prejemke javnega uslužbenca na diplomatskih predstavništvih in konzulatih Republike Slovenije v tujini ter uradih Republike Slovenije v tujini (v nadaljnjem besedilu: predstavništva) in drugih javnih uslužbencev, ki so napoteni na delo v tujino.

Sredstva za plače in druge prejemke se zagotavljajo v okviru proračuna ministrstev in drugih organov, ki napotijo javnega uslužbenca na delo v tujino. Stroške, ki nastanejo z napotitvijo javnega uslužbenca na podlagi sporazuma iz 15. člena zakona o zunanjih zadevah, ministrstvu, pristojnemu za zunanje zadeve, povrne organ, v katerem je bil javni uslužbenec zaposlen pred napotitvijo v tujino, razen če sporazum določa drugače. Izračun plače in drugih izplačil opravi ministrstvo, pristojno za zunanje zadeve

V primerih, ko zagotavljajo sredstva ali del sredstev za plače in druge prejemke institucije drugih držav ali mednarodne organizacije, se sredstva zagotavljajo tako, kot to določa sporazum med organom, ki delavca napoti v tujino, in institucijo druge države ali mednarodno organizacijo oziroma mednarodno organizacijo.

Javni uslužbenec za čas razporeditve na delo v tujini prejema plačo v tuji valuti (v nadaljnjem besedilu: devizna plača), razen v primerih, določenih v 5. členu te uredbe, ko prejema plačo v tolarjih (v nadaljnjem besedilu: tolarska plača).

Tolarska in devizna plača se izračunata in izplačata v skladu z uredbo o enotni metodologiji in obrazcih za obračun in izplačilo plač v javnem sektorju.

Spremembo tabele pretvornikov za javne uslužbence za delo v tujini iz priloge 1 te uredbe in spremembo tabele limitov za povračilo stroškov za nastanitev javnega uslužbenca za delo v tujini iz priloge 2 te uredbe sprejme Vlada Republike Slovenije (v nadaljevanju: vlada) na predlog pristojnih ministrov predvidoma vsakih 6 mesecev.

Tolarska plača služi kot podlaga za obračun:

• prispevkov, davkov in drugih dajatev ter obveznosti, ki bremenijo plače v času dela v tujini,
• nadomestila plače za čas odsotnosti z dela zaradi starševskega dopusta,
• nadomestila zaradi bolezni po preteku 30 delovnih dni,
• nadomestila zaradi odsotnosti z dela na podlagi bolniškega lista v Republiki Sloveniji.

Tolarska plača se izplača v naslednjih primerih:

• če se je moral javni uslužbenec začasno vrniti v domovino zaradi službenih razlogov, evakuacije zaradi nevarnosti ali zdravstvenih razlogov, po preteku prvih 30 delovnih dni,
• zaradi začasne odstranitve z dela, z dnevom odstranitve,
• v času izrabe sorazmernega dela letnega dopusta javnega uslužbenca, ki je razporejen na delo v tujino, za tekoče leto v času pred odhodom v tujino in v času po vrnitvi iz tujine pred potekom mandata.

Prispevke, davke, druge dajatve in obveznosti iz tega člena plačuje organ, v katerem je javni uslužbenec zaposlen.

Devizna plača je sestavljena iz osnove devizne plače in deviznih dodatkov.

Javnemu uslužbencu za čas dela v tujini pripadajo:

• dodatek zaradi širšega obsega delovnih nalog
• dodatek za nezaposlenega partnerja
• dodatek za vzgojo in šolanje
• dodatek za nevarnost in manj ugodne delovne pogoje
• dodatek za posebne pogoje dela
• položajni dodatek
• dodatek za posebne klimatske razmere.

Do dodatkov iz tega člena niso upravičeni javni uslužbenci na delu v tujini, ki te dodatke prejemajo iz kakršnega koli drugega naslova.

Dodatek zaradi širšega obsega delovnih nalog je del plače, ki pripada zaposlenim na delovnih mestih plačne skupine J – delovna mesta spremljajočih dejavnosti na predstavništvu, ki poleg nalog, ki sodijo v okvir njegovega delovnega mesta, stalno opravlja tudi druge naloge, in diplomatu, ki vodi finančno poslovanje predstavništva, v katerem ni ustreznih strokovno-tehničnih javnih uslužbencev.

Dodatek iz tega člena znaša za IV. tarifni razred v protivrednosti 350 evrov, za V. tarifni razred v protivrednosti 300 evrov, za VI. tarifni razred v protivrednosti 200 evrov in za VII ali višji tarifni razred v protivrednosti 150 evrov.

Dodatek iz tega člena dodeli pristojni minister na osnovi predloga komisije pristojnega ministrstva.

Dodatek za nezaposlenega partnerja je del plače, ki pripada javnemu uslužbencu na delu v tujini, katerega zakonec oziroma zunajzakonski partner ni v delovnem razmerju, nima statusa samozaposlenega, ne prejema pokojnine ali ni prijavljen na zavodu za zaposlovanje in prebiva z njim v tujini. Dodatek se izplačuje za čas, ko partner dejansko prebiva z javnim uslužbencem v tujini.

Za zunajzakonskega partnerja po tem členu se šteje oseba, ki je pred odhodom javnega uslužbenca na delo v tujino z njim živela v dalj časa trajajoči življenjski skupnosti, ki je po predpisih o zakonski zvezi in družinskih razmerjih v pravnih posledicah izenačena z zakonsko zvezo.

Dodatek za nezaposlenega partnerja znaša 15% osnove za devizno plačo.

Do dodatka iz tega člena ni upravičen javni uslužbenec, katerega zakonec ali zunajzakonski partner prejema nadomestilo v skladu s predpisi o starševskem varstvu.

Dodatek iz tega člena ne pripada javnim uslužbencem pri opravljanju dela v mirovnih operacijah in mednarodnih civilnih misijah.

Dodatek za vzgojo in šolanje nepreskrbljenih otrok je del plače, ki pripada javnemu uslužbencu, katerega nepreskrbljeni otroci prebivajo z njim v skupnem gospodinjstvu v tujini, in se izplačuje za čas, ko otroci dejansko prebivajo z njim v tujini.

Za otroke, starejše od 15 let, se dodatek izplačuje do konca njihovega rednega šolanja, vendar največ do dopolnjenega 26. leta starosti na podlagi potrdila o rednem šolanju.

Višina dodatka za vzgojo in šolanje nepreskrbljenih otrok znaša za otroka do 6. leta starosti v protivrednosti 70 evrov, za otroka od 6. do. 14. leta starosti v protivrednosti 90 evrov in za otroka starejšega od 14 let v protivrednosti 100 evrov.

Vrednosti dodatkov iz prejšnjega odstavka se pomnožijo s pretvorniki za delo v tujini, določenimi v prilogi 1, ki je sestavni del te uredbe.

Dodatek iz tega člena ne pripada javnim uslužbencem pri opravljanju dela v mirovnih operacijah in mednarodnih civilnih misijah.

Dodatek za nevarnost pripada javnemu uslužbencu, ko opravlja delo na kriznem območju, kjer:

• prihaja do občasnih kršitev premirja ali oboroženih spopadov med sprtimi stranmi oziroma napadov na pripadnike v mirovnih operacijah in pripadnike civilnih misij,
• prihaja do pogostih incidentov ali oboroženih spopadov med sprtimi stranmi oziroma napadov na pripadnike v mirovnih operacijah in pripadnike civilnih misij,
• prihaja do ponavljajočih spopadov med sprtimi stranmi oziroma napadov na pripadnike v mirovnih operacijah in pripadnike civilnih misij,
• prihaja do nepretrganih spopadov med sprtimi stranmi oziroma napadov na pripadnike v mirovnih operacijah in pripadnike civilnih misij.

Dodatek za nevarnost na območju delovanja iz prve alinee prvega odstavka tega člena znaša 20% osnove za devizno plačo, iz druge alinee prvega odstavka tega člena znaša 30%, iz tretje alinee prvega odstavka tega člena znaša 40% in iz četrte alinee prvega odstavka tega člena znaša 60%.

Pri opravljanju dela v mirovnih operacijah pripada pripadniku Slovenske vojske in Policije dodatek za manj ugodne delovne pogoje v protivrednosti 300 evrov, če na območju delovanja obstaja:

• prisotnost neodkritih ubojnih sredstev,
• prisotnost zdravju škodljivih in strupenih snovi,
• prisotnost radioloških, bioloških in kemičnih snovi,
• izpostavljenost kužnim nalezljivim boleznim in epidemijam.

Dodatki iz prejšnjega odstavka se izplačujejo za čas trajanja oziroma izpostavljenosti navedenim nevarnostim. Do dodatka iz četrte alinee prejšnjega odstavka so upravičeni vsi javni uslužbenci na delu v tujini.

Pri izvajanju posebno nevarnih nalog v mirovnih operacijah pripada pripadniku Slovenske vojske in Policije dodatek v protivrednosti 300 evrov. Za posebno nevarne naloge v mirovnih operacijah štejejo naloge:

• pirotehnika,
• pripadnika protiteroristične ali protidiverzantske enote,
• pripadnika enote za specialno delovanje, za delovanje pod krinko ter za varovanje zaščitenih prič ali varovanih oseb,
• pripadnika radiološko-kemično-biološke obrambe.

Upravičenost do dodatkov iz prvega in tretjega odstavka tega člena se določi vsake tri mesece na podlagi ocene varnostnih razmer in na osnovi uvedenih varnostnih ukrepov. Oceno poda Sekretariat sveta za nacionalno varnost.

Javnemu uslužbencu na delu v tujini pripada dodatek za posebne pogoje dela v protivrednosti 300 evrov.

Za posebne pogoje dela se šteje:

• delo v neenakomernem delovnem času,
• izmensko delo,
• delo v deljenem delovnem času,
• nočno delo,
• delo preko polnega delovnega časa,
• delo ob nedeljah, praznikih in drugih z zakonom določenih dela prostih dnevih,
• dežurstvo kot redna oblika dela oziroma dežurstvo, ki se odreja izjemoma,
• pripravljenost za delo oziroma dosegljivost,
• izraba ali prekinitev dopusta v skladu s službenimi potrebami.

Pripadnikom Slovenske vojske se za posebne pogoje šteje tudi:

• opravljanje nujnih del na dolžnostih, ki niso kadrovsko zasedene, poleg svojega rednega dela,
• opravljanje straže,
• delo v terenskih razmerah na določenem kraju in času,
• bivanje v vojaški enoti ali zavodu oziroma drugem določenem mestu.