Ta zakon določa načela za ureditev lokalnih samoupravnih skupnosti.

Občine so temeljne lokalne samoupravne skupnosti.

Občina v okviru ustave in zakonov samostojno ureja in opravlja svoje zadeve in izvršuje naloge, ki so nanjo prenesene z zakoni.

Po predhodnem soglasju občine lahko država z zakonom prenese na občino opravljanje posameznih nalog iz svoje pristojnosti, če za to zagotovi tudi sredstva.

Občine se samostojno odločajo o povezovanju v širše lokalne samoupravne skupnosti, tudi v pokrajine.

Pokrajine urejajo in opravljajo lokalne zadeve širšega pomena, ki presegajo zmogljivosti občin.

Po predhodnem soglasju oziroma sporazumu s pokrajino lahko država z zakonom prenese na pokrajino opravljanje posameznih nalog iz svoje pristojnosti, če za to zagotovi tudi sredstva.

Mestna občina se ustanovi na območju mesta po postopku in ob pogojih, ki jih določa ta zakon.

Občine se na območjih, kjer živijo pripadniki madžarske in italijanske narodne skupnosti, oblikujejo tako, da je v njih zagotovljeno uresničevanje posebnih pravic narodnih skupnosti.

Lokalne samoupravne skupnosti sodelujejo med seboj na načelih prostovoljnosti in solidarnosti, lahko združujejo v ta namen sredstva in oblikujejo skupne organe, organizacije in službe za opravljanje skupnih zadev.

Lokalne samoupravne skupnosti sodelujejo tudi z lokalnimi skupnostmi drugih držav ter z mednarodnimi organizacijami lokalnih skupnosti.

Lokalne samoupravne skupnosti so osebe javnega prava s pravico posedovati, pridobivati in razpolagati z vsemi vrstami premoženja.

Lokalne samoupravne skupnosti se financirajo iz lastnih virov.

Občinam, ki zaradi slabše razvitosti ne morejo v celoti zagotoviti izvajanja z zakonom določenih nalog, zagotovi potrebna dodatna sredstva država.

Občina ima svoje ime, ki ga določi zakon.

Zakon določi tudi sedež občine.

Lokalne samoupravne skupnosti imajo pravico do uporabe lastnega grba in zastave. Grb in zastava se morata razlikovati od grbov in zastav drugih lokalnih samoupravnih skupnosti.

Lokalne samoupravne skupnosti uporabljajo pečat, ki mora vsebovati označbo in ime lokalne samoupravne skupnosti.

Osebe, ki imajo na območju lokalne samoupravne skupnosti stalno prebivališče, so člani lokalne samoupravne skupnosti (v nadaljnjem besedilu: občani).

Občani v lokalnih samoupravnih skupnostih odločajo o zadevah lokalne samouprave preko svetov, sestavljenih iz članov, ki jih volijo svobodno in tajno na podlagi neposredne, enake in splošne volilne pravice.

Občani v lokalnih samoupravnih skupnostih odločajo o zadevah lokalne samouprave tudi neposredno - na svojih zborih, z referendumom in preko ljudske iniciative.

Območje občine obsega območje naselja ali več naselij, ki so povezana s skupnimi potrebami in interesi prebivalcev.

Območje občine se oblikuje tako, da občina lahko izpolnjuje večino naslednjih funkcij:

• osnovno preskrbo z življenjskimi potrebščinami;
• dostopnost do primarne zdravniške in socialne oskrbe;
• osnovno šolo;
• osnovno komunalno opremljenost in s tem povezane lokalne javne službe;
• osnovne prometne in PTT storitve;
• prostore za izvajanje lokalnih, upravnih, društvenih in političnih dejavnosti;
• osnovne pogoje za športno in kulturno dejavnost;
• dostopnost do bančnih in finančnih storitev;
• informacijsko-dokumentacijsko dejavnost;
• požarno varnost;
• civilno zaščito.

Državni zbor določi območje občine z zakonom v skladu z izraženo voljo polnoletnih prebivalcev, ki so glasovali na referendumu.

Pred določitvijo območja občine se z referendumom ugotovi volja polnoletnih prebivalcev določenih krajevnih skupnosti oziroma naselij o vključitvi v določeno občino.

Državni zbor lahko izjemoma sprejme popravke meja občine v primerih, ko ugotovi, da so si referendumske odločitve v nasprotju.

Pri določanju območja občine je praviloma treba upoštevati meje katastrskih občin in krajevnih skupnosti, tako da meje občine ne sekajo meja katastrskih občin in krajevnih skupnosti.

Del občine se lahko izloči iz občine in priključi k drugi občini, če se na referendumu za to odloči večina prebivalcev dela občine, ki se želi izločiti in večina prebivalcev občine, h kateri se ta del občine želi priključiti. Takšno odločitev z zakonom potrdi Državni zbor.

Dvoje ali več občin se lahko združi v eno občino, če se na referendumu izreče za združitev večina polnoletnih prebivalcev vsake občine.

Občina se lahko razdeli na dvoje ali več občin, če je vsaka od novih občin sposobna zadovoljevati potrebe svojih prebivalcev.

Občina se lahko razdeli na dvoje ali več občin, če se je na referendumu večina polnoletnih prebivalcev v posameznem delu občine odločila za predlagano delitev.

Pred združitvijo ali razdelitvijo občin mora vsaka občina izdelati premoženjsko, delitveno in kadrovsko bilanco.

Združevanje ali razdelitev občin z zakonom potrdi Državni zbor.

Na območju mesta se zaradi enotnega prostorskega in urbanističnega urejanja, zadovoljevanja komunalnih potreb in planiranja razvoja ustanovi mestna občina.

Na mestno občino država lahko prenese opravljanje določenih nalog iz svoje pristojnosti, ki se nanašajo na razvoj mesta.

Mesto lahko dobi status mestne občine, če ima najmanj 10.000 prebivalcev in je geografsko, gospodarsko in kulturno središče svojega gravitacijskega območja.

Izjemoma lahko pridobi status mestne občine mesto iz zgodovinskih razlogov.

O zahtevi mesta, da dobi status mestne občine, odloči Državni zbor. Z zakonom se določijo ime in meje mestne občine.

Območje občine je lahko v naravi označeno z ustreznimi prometnimi in neprometnimi znaki.

Območje občine je lahko v skladu s statutom občine razdeljeno na krajevne, vaške ali četrtne skupnosti, če je to utemeljeno s prostorskimi, zgodovinskimi, upravno-gospodarskimi ali kulturnimi razlogi in če je to v interesu prebivalcev dela občine.

Interes prebivalcev za četrtne skupnosti se ugotovi na zborih krajanov.

V krajevni, vaški ali četrtni skupnosti se lahko v skladu s statutom občine in z zagotovitvijo finančnih sredstev opravlja del nalog, ki jih ima po tem zakonu občina.

Statut občine podrobneje določa naloge, ki jih ožji deli občine opravljajo samostojno, način njihovega financiranja, načela za organiziranost in delovanje njihovih organov ter njihov pravni status.

Občina lahko v skladu z zakoni poseduje, pridobiva in razpolaga z vsemi vrstami premoženja, ustanavlja in vodi javna in druga podjetja ter v okviru sistema javnih financ določa svoj proračun.

Občina samostojno opravlja lokalne zadeve javnega pomena, ki jih določi s splošnim aktom občine ali so določene z zakonom.

Občina za zadovoljevanje potreb svojih prebivalcev opravlja zlasti naslednje naloge:

• upravlja občinsko premoženje;
• omogoča pogoje za gospodarski razvoj občine;
• ustvarja pogoje za gradnjo stanovanj in skrbi za povečanje najemnega socialnega sklada stanovanj;
• v okviru svojih pristojnosti ureja, upravlja in skrbi za lokalne javne službe;
• pospešuje službe socialnega skrbstva, za predšolsko varstvo, osnovno varstvo otroka in družine, za

socialno ogrožene, invalide in ostarele; * skrbi za varstvo zraka, tal, vodnih virov, za varstvo pred hrupom, za zbiranje in odlaganje odpadkov in

opravlja druge dejavnosti varstva okolja; * ureja in vzdržuje vodovodne in energetske komunalne objekte; * pospešuje vzgojno izobraževalno, informacijsko dokumentacijsko, društveno, turistično, kulturno in

drugo dejavnost na svojem območju; * pospešuje razvoj športa in rekreacije; * gradi, vzdržuje in ureja lokalne javne ceste, javne poti, rekreacijske in druge javne površine; * opravlja nadzorstvo nad krajevnimi prireditvami; * organizira komunalno-redarstveno službo in skrbi za red v občini; * skrbi za požarno varnost in organizira reševalno pomoč; * zagotavlja izvensodno poravnavo sporov; * organizira pomoč in reševanje za primere elementarnih in drugih nesreč; * organizira opravljanje pokopališke in pogrebne službe; * določa prekrške in denarne kazni za prekrške, s katerimi se kršijo predpisi občine; * sprejema statut občine in druge splošne akte; * organizira občinsko upravo; * ureja druge lokalne zadeve javnega pomena.

Poleg lokalnih zadev javnega pomena mestna občina opravlja še naloge, ki se nanašajo na razvoj mesta.

Mestna občina zlasti:

• skrbi za smotrn razvoj na območju mesta kot celote;
• skrbi za mestne prometne naprave in mestne javne zgradbe;
• določa namembnost mestnega prostora in usklajuje rabo prostora z mejnimi občinami;
• urejuje mestni promet;
• zagotavlja delovanje informacijsko-dokumentacijskih, kulturnih, znanstvenih, socialnih, varstvenih in

zdravstvenih ustanov, ki imajo pomen za širšo lokalno skupnost ali za republiko; * zagotavlja varstvo naravnih in kulturnih spomenikov na območju mesta, ki so lokalnega pomena; * določa posebne davke v skladu z zakonom za opravljanje funkcij mesta; * ustanavlja službe za širše območje na področju vzgoje, izobraževanja, poklicnega usposabljanja, socialnega skrbstva in otroškega varstva ter druge službe javnega pomena.

Mestna občina, ki je povezana v pokrajino, lahko opravlja upravne funkcije pokrajine, če tako odločijo občine.

Po predhodnem soglasju z občino lahko država z zakonom prenese na občino izvajanje posameznih nalog iz državne pristojnosti.

Za prenesene naloge zagotavlja država občini tudi ustrezna sredstva za njihovo opravljanje.

Občina lahko sproži spor pred arbitražo glede višine sredstev iz prejšnjega člena.

Arbitražo sestavlja enako število predstavnikov občine in vlade.

Če spora ni mogoče rešiti na način iz prejšnjega odstavka, odloči Vrhovno sodišče v upravnem sporu meritorno.

Za postopek pred arbitražo veljajo splošni procesni predpisi.

Kadar je izražen poseben interes države za ohranitev in razvoj posameznih območij - gorska, obmejna, narodnostno mešana, ekološko degradirana in razvojno šibka območja - se lahko z zakonom občinam na teh območjih podeli poseben status.

Pogoje za pridobitev posebnega statusa določi zakon.

Občine s posebnim statusom opravljajo poleg funkcij občine tudi druge funkcije, določene z zakonom.

Država zagotavlja posebna sredstva za razvoj občin s posebnim statusom.

Organi občine so občinski svet, župan ter po potrebi eden ali več občinskih odborov in nadzorni odbor.

Občinski svet je najvišji organ odločanja o vseh zadevah v okviru pravic in dolžnosti občine.

V okviru svojih pristojnosti občinski svet:

• sprejema statut občine;
• sprejema odloke in druge občinske akte;
• sprejema prostorske in druge plane razvoja občine;
• sprejema občinski proračun in zaključni račun;
• daje soglasje k prenosu nalog iz državne pristojnosti na občino;
• voli in razrešuje enega ali več podžupanov;
• voli in razrešuje člane občinskih odborov;
• nadzoruje delo odborov, župana, podžupana in občinske uprave;
• daje mnenje k imenovanju predstojnikov republiških organov, pristojnih za občino;
• odloča o pridobitvi in odtujitvi premičnin in nepremičnin;
• odloča o drugih zadevah, ki jih določa zakon in statut občine;

Občinski svet odloča tudi o na občino z zakonom prenesenih zadevah iz državne pristojnosti, če zakon ne določa, da o teh zadevah odloča drug občinski organ.

Občinski svet lahko ustanovi občinski odbor.

Člane občinskega odbora izvoli občinski svet izmed svojih članov in občanov.

Občinski svet lahko poveri občinskemu odboru posamezne zadeve iz svoje pristojnosti. Odločitev o tem sprejme svet z dvotretjinsko večino navzočih članov.

Občinski odbor kot izvršilni organ občinskega sveta lahko:

• predlaga občinskemu svetu sprejem odločitve iz njegove pristojnosti;
• nadzoruje in usmerja delo občinske uprave;
• nadzoruje delovanje občinskih javnih služb;
• sprejema pravilnike in druge akte iz svoje pristojnosti.