S to uredbo se natančneje določajo upravljavci stvarnega premoženja države in samoupravnih lokalnih skupnosti, postopki sprejemanja in vsebina načrtov ravnanja s stvarnim premoženjem države in samoupravnih lokalnih skupnosti ter pogoji in postopki ravnanja s stvarnim premoženjem države oziroma samoupravnih lokalnih skupnosti.

(1) Ministrstvo, pristojno za pravosodje, je upravljavec:

• poslovnih prostorov, v katerih svojo dejavnost opravljajo inšpekcijske službe s področij zdravja, dela, trga, prostora, energetike, prometa, kmetijstva, okolja, veterine in varne hrane, ter
• poslovnih prostorov, v katerih svojo dejavnost opravljajo upravne enote.

(2) Ministrstvo, pristojno za pravosodje, je upravljavec poslovnih prostorov, v katerih svojo dejavnost opravljajo sodišča, državna tožilstva in državna pravobranilstva.

(3) Organom državne uprave iz prvega in drugega odstavka tega člena ministrstvo, pristojno za pravosodje, zagotavlja poslovne prostore tudi v primeru, ko država nima na voljo primernih poslovnih prostorov v svoji lasti.

(4) Sodišča, državna tožilstva, državna pravobranilstva, upravne enote in inšpekcijske službe kot uporabniki sami skrbijo za redno vzdrževanje poslovnih prostorov, nosijo stroške njihovega obratovanja ter druge stroške in dajatve, ki izvirajo iz nepremičnega premoženja v njihovi uporabi.

(5) Če za posamezno nepremičnino ni mogoče ugotoviti, kdo je njen upravljavec, izda Vlada Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: vlada) sklep o določitvi upravljavca te nepremičnine na predlog ministrstva, pristojnega za pravosodje. O dejstvu, da upravljavec ni znan, je treba nemudoma obvestiti ministrstvo, pristojno za pravosodje, in ministrstvo, pristojno za finance.

(6) Upravljavec nepremičnin za potrebe diplomatskih predstavništev in konzulatov Republike Slovenije v tujini je ministrstvo, pristojno za zunanje zadeve.

(7) Upravljavce drugih nepremičnin v tujini s sklepom določi vlada.

Kadar isto nepremičnino v lasti države uporablja več uporabnikov, je upravljavec te nepremičnine tisti uporabnik, ki zaseda njen največji del, razen če se uporabniki s pisnim sporazumom ne dogovorijo drugače.

(1) Kadar dva ali več javnih zavodov, javnih gospodarskih zavodov, javnih agencij ali javnih podjetij meni, da so upravljavci iste nepremičnine, določi upravljavca nepremičnine vlada s sklepom na predlog enega izmed njih.

(2) Vlada pošlje sklep iz prejšnjega odstavka v sedmih dneh od njegovega sprejetja Geodetski upravi Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: geodetska uprava) elektronsko.

(1) Upravljavec stvarnega premoženja sklene z uporabnikom sporazum o uporabi stvarnega premoženja, s katerim uredita medsebojne pravice in obveznosti v zvezi s tem premoženjem.

(2) Upravljavec in uporabnik s sporazumom iz prejšnjega odstavka določita zlasti obveznost plačila obratovalnih stroškov, stroškov rednega vzdrževanja, stroškov zavarovanj in morebitnih drugih stroškov ter druge pravice in obveznosti, ki nastanejo na podlagi takega razmerja.

(1) Odplačni način pridobitve lastninske pravice na nepremičnem premoženju v breme proračunskih sredstev je mogoč na podlagi veljavnega načrta pridobivanja nepremičnega premoženja. V načrt pridobivanja nepremičnega premoženja se ne vključijo nepremičnine, ki se pridobijo na podlagi menjalne pogodbe.

(2) Postopek razpolaganja z nepremičnim premoženjem države in postopek razpolaganja z nepremičnim premoženjem samoupravne lokalne skupnosti se lahko izvede, če je nepremično premoženje vključeno v veljavni načrt razpolaganja z nepremičnim premoženjem.

(3) Odplačni način pridobitve lastninske pravice na premičnem premoženju v posamični vrednosti nad 10.000 eurov v breme proračunskih sredstev je mogoč na podlagi veljavnega načrta pridobivanja premičnega premoženja.

(4) Postopek razpolaganja s premičnim premoženjem države oziroma samoupravne lokalne skupnosti v posamični vrednosti nad 10.000 eurov se lahko izvede, če je posamezno premično premoženje vključeno v veljavni načrt razpolaganja s premičnim premoženjem.

(5) Ne glede na določbe prejšnjih odstavkov tega člena lahko upravljavci ob upoštevanju pogojev, določenih v zakonu, ki ureja ravnanje s stvarnim premoženjem države in samoupravnih lokalnih skupnosti, izjemoma izvedejo postopek pridobivanja stvarnega premoženja za potrebe delovanja upravljavcev oziroma postopek razpolaganja s stvarnim premoženjem, čeprav tako ravnanje ni predvideno v veljavnem načrtu ravnanja s stvarnim premoženjem države ali samoupravne lokalne skupnosti.

(1) Načrt ravnanja z nepremičnim premoženjem je sestavljen iz:

• načrta pridobivanja nepremičnega premoženja;
• načrta razpolaganja z nepremičnim premoženjem.

(2) Poleg načrta ravnanja s stvarnim premoženjem vlada ali svet samoupravne lokalne skupnosti s sklepom glede na vrsto ravnanja s stvarnim premoženjem določi odstotek vrednosti pravnih poslov, ki jih lahko upravljavec skladno z zakonom, ki ureja stvarno premoženje države in samoupravnih lokalnih skupnosti, sklene ne glede na njihovo vključenost v veljavni načrt ravnanja s stvarnim premoženjem.

Načrt pridobivanja nepremičnega premoženja zajema podatke o:

• vrsti nepremičnine, ki je lahko zemljišče, stavba, del stavbe ali zemljišče s stavbo;
• samoupravni lokalni skupnosti v kateri upravljavec načrtuje nakup;
• okvirni velikosti izraženi v m2 in
• planiranih sredstvih v proračunu izraženih v tisočih za leto, na katero se nanaša načrt pridobivanja.

(1) V načrt razpolaganja z nepremičnim premoženjem so vključena zemljišča, stavbe, deli stavb in zemljišča s stavbo.

(2) Načrt razpolaganja z zemljišči zajema podatke o:

• samoupravni lokalni skupnosti v kateri nepremičnina leži;
• katastrski občini in šifri katastrske občine;
• parcelni številki zemljišča;
• kvadraturi zemljišča izraženi v m2 in
• posplošeni tržni vrednosti, ki jo je določila Geodetska uprava Republike Slovenije oziroma orientacijski vrednosti določeni v skladu s tretjim odstavkom 19. člena te uredbe, v primeru da posplošena tržna vrednost ni določena, vse izraženo v tisočih.

(3) Načrt razpolaganja s stavbami in deli stavb zajema podatke o:

• samoupravni lokalni skupnosti v kateri stavba oziroma del stavbe leži;
• točnem naslovu stavbe oziroma dela stavbe;
• identifikacijski oznaki, ki zajema številko stavbe, številko dela stavbe in šifro katastrske občine;
• kvadraturi stavbe oziroma dela stavbe izraženi v m2 ter
• posplošeni tržni vrednosti, ki jo je določila Geodetska uprava Republike Slovenije oziroma orientacijski vrednosti določeni v skladu s tretjim odstavkom 19. člena te uredbe, v primeru da posplošena tržna vrednost ni določena, vse izraženo v tisočih.

(4) Načrt razpolaganja z zemljišči s stavbo zajema podatke o:

• samoupravni lokalni skupnosti, v kateri leži zemljišče s stavbo;
• katastrski občini in šifri katastrske občine, v kateri leži zemljišče s stavbo;
• parcelni številki;
• velikosti parcele;
• točnem naslovu stavbe;
• identifikacijski oznaki, ki zajema šifro katastrske občine, številko stavbe in dela stavbe;
• velikosti dela stavbe, izraženi v m2, ter
• posplošeni tržni vrednosti, ki jo je določila Geodetska uprava Republike Slovenije, ali orientacijski vrednosti, določeni v skladu s tretjim odstavkom 19. člena te uredbe, če posplošena tržna vrednost ni določena, vse izraženo v tisočih.

(1) Načrt ravnanja s premičnim premoženjem je sestavljen iz:

• načrta pridobivanja premičnega premoženja v posamični vrednosti nad 10.000 eurov in
• načrta razpolaganja s premičnim premoženjem v posamični vrednosti nad 10.000 eurov.

(2) Načrt pridobivanja premičnega premoženja zajema podatke o:

• vrsti premičnega premoženja pri čemer se ta razvrsti na motorna vozila, informacijsko opremo in drugo premično premoženje;
• količini premičnega premoženja izraženi v številu posameznih premičnin ter
• planirani sredstvih v proračunu, izraženih v tisočih za leto na katero se nanaša načrt pridobivanja.

(3) Načrt razpolaganja s premičnim premoženjem zajema podatke o:

• vrsti premičnega premoženja pri čemer se ta razvrsti na motorna vozila, informacijsko opremo in drugo premično premoženje;
• količini premičnega premoženja izraženi v številu posameznih premičnin ter
• orientacijski vrednosti, izraženi v tisočih določeni v skladu s tretjim odstavkom 19. člena te uredbe.

(1) Za potrebe organov državne uprave, sodišč, javnih zavodov, javnih gospodarskih zavodov, javnih skladov in javnih agencij, katerih ustanoviteljica je država, upravljavci stvarnega premoženja pripravijo predlog načrta ravnanja z nepremičnim premoženjem za naslednje proračunsko leto in predlog načrta ravnanja s premičnim premoženjem za naslednje proračunsko leto v rokih ter po postopku, skladno s predpisi, ki urejajo pripravo državnega proračuna, določenim za pripravo in sporočanje finančnih načrtov neposrednih uporabnikov državnega proračuna.

(2) Predloge načrtov ravnanja iz prejšnjega odstavka zberejo ministrstva tudi za organe v svoji sestavi ter za javne zavode, javne gospodarske zavode, javne agencije in javne sklade s svojega delovnega področja. Za vladne službe, odgovorne generalnemu sekretarju Vlade Republike Slovenije, zbere predloge načrtov ravnanja Generalni sekretariat Vlade Republike Slovenije. Za druge vladne službe in pravosodne organe zbere predloge ministrstvo, pristojno za pravosodje.

(3) Ministrstva ter Generalni sekretariat Vlade Republike Slovenije popolne predloge načrtov posredujejo ministrstvu, pristojnemu za pravosodje, ki vladi predloži enoten načrt ravnanja z nepremičnim premoženjem države za naslednje proračunsko leto ter enoten načrt ravnanja s premičnim premoženjem države za naslednje proračunsko leto.

(4) Upravljavci stvarnega premoženja pripravijo predlog načrtov ravnanja z nepremičnim premoženjem za naslednje proračunsko leto in predlog načrta ravnanja s premičnim premoženjem za naslednje proračunsko leto na obrazcih od 1 do 4 v Prilogi 1, ki je sestavni del te uredbe. Natančnejša navodila ter način vnosa podatkov za pripravo predlogov načrtov ravnanja, ki jih določi ministrstvo, pristojno za pravosodje, se objavijo na njegovi spletni strani.

(5) Načrta iz tretjega odstavka tega člena posreduje vlada v sprejem Državnemu zboru skupaj s predlogom državnega proračuna.

Poročilo o realizaciji načrtov ravnanja iz prejšnjega člena pripravijo upravljavci po postopku, določenem v prejšnjem členu, ter v rokih, določenih za pripravo in sprejem zaključnega računa državnega proračuna.

(1) V postopkih ravnanja s stvarnim premoženjem se izbere metoda, s katero se zagotavlja javnost in preglednost postopkov in ki omogoča najugodnejši izid ravnanja s stvarnim premoženjem za državo oziroma samoupravno lokalno skupnost.

(2) Pri odločitvi o izbiri metode ravnanja s stvarnim premoženjem upravljavec upošteva ekonomsko utemeljenost predvidenega ravnanja, in sicer pričakovane pozitivne ekonomske posledice predvidenega ravnanja v smislu zadovoljevanja operativnih potreb oziroma izboljšanja pogojev za delo, in s tem doseganje večje učinkovitosti.

(1) Pred začetkom postopka ravnanja s stvarnim premoženjem mora upravljavec opraviti pravni pregled stvarnega premoženja.

(2) Pravni pregled stvarnega premoženja zajema pregled z vidika urejenosti lastništva, posesti, obligacijskih in stvarnopravnih pravic na stvarnem premoženju ter obveznosti države in samoupravnih lokalnih skupnosti do tretjih oziroma tretjih do države in samoupravnih lokalnih skupnosti. Pravni pregled mora biti natančen zlasti:

• kadar zemljiškoknjižno stanje ali registracijsko stanje ne ustreza dejanskemu stanju in se lastninska pravica izkazuje drugače;
• kadar na stvarnem premoženju obstajajo stvarne ali obligacijske pravice v korist tretjih oseb;
• v drugih primerih, kadar je to potrebno za ugotovitev dejanskega stanja v zvezi z lastništvom, stanjem posesti, obremenitvami ali dovoljenji za uporabo stvarnega premoženja in je to nujno potrebno zaradi učinkovitejše izvedbe postopkov ravnanja s stvarnim premoženjem.

(3) Pravni status stvarnega premoženja, ki ne omogoča pravilne izvedbe postopkov ravnanja s stvarnim premoženjem, mora biti urejen pred sklenitvijo pravnega posla.

(4) Pravni pregled stvarnega premoženja zajema tudi pregled z vidika urejenosti evidenc stvarnega premoženja države oziroma samoupravnih lokalnih skupnosti.

(1) Naročnik cenitve je upravljavec stvarnega premoženja.

(2) Ob naročilu cenitve mora biti cenilec seznanjen z namenom cenitve ter drugimi okoliščinami, ki lahko vplivajo na ocenjeno vrednost.

(3) Cenitev stvarnega premoženja mora biti izkazana v eurih.

(1) Kadar se na stvarnem premoženju države oziroma samoupravne lokalne skupnosti ustanavlja stavbna pravica in višina nadomestila v enem letu izkustveno preseže 5.000 eurov, se opravi cenitev. Iz cenitve morata biti jasno razvidni vrednost nepremičnine pred ustanovitvijo stavbne pravice ter vrednost nadomestila za ustanovitev stavbne pravice, ki ga mora plačati imetnik stavbne pravice.

(2) Kadar se na stvarnem premoženju države oziroma samoupravne lokalne skupnosti ustanavlja druga stvarna pravica ali se stvarno premoženje države oziroma samoupravne lokalne skupnosti oddaja v najem, višina nadomestila oziroma najemnine pa v enem letu izkustveno preseže 10.000 eurov, se opravi cenitev višine nadomestila oziroma najemnine.

(1) S cenitvijo ugotovljena vrednost stvarnega premoženja oziroma stvarne ali obligacijske pravice je ocenjena vrednost.

(2) Izhodiščna oziroma izklicna vrednost stvarnega premoženja oziroma stvarne ali obligacijske pravice je vrednost, ki jo upravljavec določi ob izbiri metode ravnanja s stvarnim premoženjem in je enaka ocenjeni vrednosti ali je višja od te vrednosti.

(3) Orientacijska vrednost stvarnega premoženja je vrednost, ki jo določi upravljavec stvarnega premoženja na podlagi cenitve premoženja, na podlagi vrednosti nepremičnin, ki jo določa geodetska uprava, na podlagi predpisov, ki urejajo množično vrednotenje nepremičnin, oziroma izkustveno na podlagi primerjave prodaj primerljivega premoženja na trgu oziroma na podlagi drugih podatkov, s katerimi se določa cena stvarnega premoženja v smislu čim večjega približka dejanski vrednosti na trgu.

Ocenjena vrednost stvarnega premoženja države in samoupravnih lokalnih skupnosti ter ocenjena vrednost ustanovitve stvarne ali obligacijske pravice na stvarnem premoženju države oziroma samoupravne lokalne skupnosti se ugotovita po vsakokratno veljavnih mednarodnih standardih ocenjevanja vrednosti, ki jih sprejema Svet za Mednarodne standarde ocenjevanja vrednosti.