Ta zakon ureja pogoje za opravljanje ter določa način upravljanja in financiranja vzgoje in izobraževanja na področjih:

• predšolske vzgoje,
• osnovnošolskega izobraževanja,
• vzgoje in izobraževanja otrok, mladoletnikov in mlajših polnoletnih oseb s posebnimi potrebami,
• osnovnega glasbenega izobraževanja,
• nižjega in srednjega poklicnega izobraževanja,
• srednjega strokovnega in tehniškega izobraževanja,
• srednjega splošnega izobraževanja,
• višjega strokovnega izobraževanja,
• vzgoje in izobraževanja v domovih za učence in v dijaških domovih ter
• izobraževanja odraslih.

Vsebino in postopek sprejemanja programov za predšolske otroke in njeno financiranje ter izobrazbene pogoje in delovno obveznost strokovnih delavcev vrtca določa zakon.

Za vrtce oziroma šole, ustanovljene za vzgojo in izobraževanje pripadnikov italijanske in madžarske narodne skupnosti, se uporabljajo določbe tega zakona in zakona, ki ureja posebne pravice italijanske in madžarske narodne skupnosti.

Za vrtce, šole in druge zavode za vzgojo in izobraževanje otrok, mladoletnikov in mlajših polnoletnih oseb s posebnimi potrebami, ki potrebujejo prilagojene programe za predšolske otroke, prilagojene izobraževalne programe ter vzgojni ali posebni program vzgoje in izobraževanja (v nadaljnjem besedilu: otroci in mladostniki s posebnimi potrebami) se uporabljajo določbe, ki veljajo za vrtce oziroma šole, če z zakonom ni drugače določeno.

Za izobraževanje odraslih, za domove za učence in dijaške domove se uporabljajo določbe tega zakona, ki veljajo za šole, če z zakonom ni drugače določeno.

Določbe tega zakona se ne uporabljajo za vrtce in šole za tujce, razen določb o sprejemanju javno veljavnih programov.

Cilji sistema vzgoje in izobraževanja v Republiki Sloveniji so:
– zagotavljanje optimalnega razvoja posameznika ne glede na spol, socialno in kulturno poreklo, veroizpoved, narodno pripadnost ter telesno in duševno konstitucijo,
– vzgajanje za medsebojno strpnost, razvijanje zavesti o enakopravnosti spolov, spoštovanje drugačnosti in sodelovanje z drugimi, spoštovanje otrokovih in človekovih pravic in temeljnih svoboščin, razvijanje enakih možnosti obeh spolov ter s tem razvijanje sposobnosti za življenje v demokratični družbi,
– razvijanje jezikovnih zmožnosti in sposobnosti in ozaveščanje položaja slovenskega jezika kot jezika države Slovenije; na območjih, ki so opredeljena kot narodno mešana, pa ob slovenskem jeziku tudi ohranjanje in razvijanje italijanskega in madžarskega jezika,
– spodbujanje zavesti o integriteti posameznika,
– razvijanje zavesti o državni pripadnosti in narodni identiteti in vedenja o zgodovini Slovenije in njeni kulturi,
– omogočanje vključevanja v procese evropskega povezovanja,
– uveljavljanje možnosti izbire na vseh ravneh vzgoje in izobraževanja,
– omogočanje vzgoje in izobraževanja, ki ustreza stopnji razvoja in življenjski dobi posameznika,
– zagotavljanje enakih možnosti za vzgojo in izobraževanje na območjih s posebnimi razvojnimi problemi,
– zagotavljanje enakih možnosti za vzgojo in izobraževanje otrok iz socialno manj spodbudnih okolij,
– zagotavljanje enakih možnosti za vzgojo in izobraževanje otrok, mladostnikov in odraslih s posebnimi potrebami,
– spodbujanje vseživljenjskega izobraževanja,
– omogočanje splošne izobrazbe in pridobitve poklica vsemu prebivalstvu,
– omogočanje čim višje ravni izobrazbe čim večjemu deležu prebivalstva ob ohranjanju že dosežene ravni zahtevnosti,
– omogočanje razvoja in doseganje čim višje ravni ustvarjalnosti čim večjemu deležu prebivalstva.

Vzgojno in vzgojno-izobraževalno delo v vrtcih oziroma šolah poteka v slovenskem jeziku.

Na območjih, kjer živijo pripadniki slovenskega naroda in pripadniki italijanske narodne skupnosti, in so opredeljena kot narodno mešana območja, se v skladu s tem zakonom in posebnim zakonom ustanavljajo tudi vrtci oziroma šole, v katerih poteka vzgojno oziroma vzgojno-izobraževalno delo v italijanskem jeziku (vrtci in šole v jeziku narodne skupnosti).

Na območjih, kjer živijo pripadniki slovenskega naroda in pripadniki madžarske narodne skupnosti, in so opredeljena kot narodno mešana območja, se v skladu s tem zakonom in posebnim zakonom ustanavljajo dvojezični vrtci in šole, v katerih vzgojno oziroma vzgojno-izobraževalno delo poteka v slovenskem in madžarskem jeziku (dvojezični vrtci in šole).

V organih državne uprave se lahko za potrebe službe organizira opravljanje izobraževalne dejavnosti po posebnem zakonu.

Dejavnost vzgoje in izobraževanja opravljajo vzgojitelji, pomočniki vzgojiteljev, učitelji, predavatelji višjih strokovnih šol, svetovalni delavci in drugi strokovni delavci v javnih in zasebnih vrtcih in šolah.

Zasebniki lahko opravljajo dejavnost vzgoje in izobraževanja v okviru vrtca oziroma šole, lahko pa tudi samostojno, če z zakonom ni določeno drugače.

Vzgoja in izobraževanje otrok in mladostnikov s posebnimi potrebami se izvaja samo kot javna služba.

Predšolsko vzgojo opravljajo vrtci in zasebniki.

Predšolska vzgoja se lahko v primeru, določenim z zakonom, opravlja tudi na domu.

Osnovnošolsko izobraževanje opravljajo osnovne šole.

Osnovnošolsko izobraževanje se lahko na način in po postopku, določenem z zakonom, opravlja tudi kot izobraževanje na domu.

Poklicno izobraževanje opravljajo nižje in srednje poklicne šole. Kadar poklicno izobraževanje poteka v dualnem sistemu, ga opravljajo nižje in srednje poklicne šole skupaj z delodajalci.

Predšolsko vzgojo, osnovnošolsko izobraževanje in poklicno izobraževanje opravljajo tudi zavodi za vzgojo in izobraževanje otrok in mladostnikov s posebnimi potrebami.

Osnovno glasbeno izobraževanje opravljajo glasbene šole in zasebniki.

Srednje tehniško in strokovno izobraževanje opravljajo srednje tehniške in srednje strokovne šole.

Splošno srednje izobraževanje, ki omogoča nadaljevanje izobraževanja v visokem šolstvu, opravljajo splošne in strokovne gimnazije (v nadaljnjem besedilu: gimnazije).

Višje strokovno izobraževanje opravljajo višje strokovne šole.

Pogoje za bivanje in učenje zagotavljajo učencem, vajencem, dijakom in študentom višjih šol, ki se šolajo zunaj kraja bivanja, domovi za učence in dijaški domovi.

Izobraževanje odraslih opravljajo organizacije za izobraževanje odraslih, šole in zasebniki.

Vrtec oziroma šola se lahko ustanovi kot vzgojno-izobraževalni zavod ali gospodarska družba ali se organizira kot organizacijska enota zavoda, družbe ali druge pravne osebe, če s tem zakonom ni drugače določeno.

Osnovna šola in gimnazija se lahko ustanovita kot vzgojno-izobraževalni zavod ali kot organizacijska enota vzgojno-izobraževalnega ali drugega zavoda.

Javni vrtec oziroma šola se lahko ustanovi kot javni vzgojno-izobraževalni zavod ali organizira kot organizacijska enota javnega vzgojno-izobraževalnega ali drugega zavoda oziroma druge pravne osebe javnega prava.

Vrtec oziroma šola je pravna oseba, če ni z zakonom ali aktom o ustanovitvi drugače določeno.

Vrtec oziroma šola ne sme opravljati vzgojno-izobraževalne dejavnosti, ki se financira iz javnih sredstev, zaradi pridobivanja dobička.

Pravice, obveznosti in odgovornosti vrtca oziroma šole določata zakon in akt o ustanovitvi.

Vzgojno-izobraževalni zavodi po tem zakonu so zavodi, ki kot pretežno dejavnost izvajajo programe za predšolske otroke, javno veljavne izobraževalne programe, javno veljavne vzgojne programe domov za učence in dijaških domov in javno veljavne programe za predšolske otroke s posebnimi potrebami oziroma programe vzgoje in izobraževanja za otroke in mladostnike s posebnimi potrebami.

Javno veljavni programi so:

• izobraževalni programi,
• prilagojeni izobraževalni programi za otroke in mladostnike s posebnimi potrebami in
• izobraževalni programi za odrasle (v nadaljnjem besedilu:izobraževalni programi);
• programi za predšolske otroke,
• vzgojni program domov za učence,
• vzgojni program dijaških domov,
• prilagojeni programi za predšolske otroke s posebnimi potrebami,
• vzgojni programi za otroke in mladostnike s posebnimi potrebami in
• posebni program vzgoje in izobraževanja za otroke in mladostnike s posebnimi potrebami, ki so sprejeti na način in po postopku, določenem z zakonom.

Vzgojo in izobraževanje otrok in mladostnikov s posebnimi potrebami se lahko izvaja le po javno veljavnih programih vzgoje in izobraževanja.

Po javno veljavnih izobraževalnih programih osnovnega, poklicnega, srednjega in višjega strokovnega izobraževanja se pridobi javno veljavna izobrazba.

Javna služba na področju vzgoje in izobraževanja obsega programe za predšolske otroke, vzgojne programe domov za učence in dijaških domov, vzgojni in posebni program vzgoje in izobraževanja za otroke in mladostnike s posebnimi potrebami, ki jih sprejme pristojni strokovni svet, in izobraževalne programe, ki jih sprejme pristojni minister, ter dejavnosti in naloge, potrebne za izvajanje dejavnosti vzgoje in izobraževanja.

Programe iz prejšnjega odstavka opravljajo javni vrtci in šole, javni domovi za učence in dijaški domovi, javni zavodi za otroke in mladostnike s posebnimi potrebami in javne organizacije za izobraževanje odraslih, na podlagi koncesije pa tudi zasebni vrtci in šole oziroma domovi za učence in dijaški domovi, zavodi za otroke in mladostnike s posebnimi potrebami in zasebne organizacije za izobraževanje odraslih ter zasebniki, če je tako določeno z zakonom.

Opravljanje javne službe na področju izobraževanja odraslih ureja zakon.

Za opravljanje javne službe na področju vzgoje in izobraževanja se organizira javna mreža, ki jo sestavljajo javni vrtci in šole, zasebni vrtci in šole ter zasebniki, ki imajo koncesijo.

Javna mreža vrtcev mora biti organizirana tako, da omogoča staršem in otrokom dostopnost in izbiro programa za predšolske otroke.

Javna mreža osnovnih šol mora zagotavljati vsem otrokom možnost osnovnošolskega izobraževanja.

Javna mreža glasbenih šol mora biti organizirana tako, da omogoča zainteresiranim učencem osnovno glasbeno izobraževanje, nadarjenim pa zagotavlja pripravo za nadaljnje glasbeno izobraževanje.

Javna mreža nižjih in srednjih poklicnih šol, srednjih tehniških in srednjih strokovnih šol in gimnazij mora omogočiti izobraževanje vsem, ki so izpolnili osnovnošolsko obveznost, in sicer najmanj za pridobitev prvega poklica oziroma opravljanje mature.

Javna mreža višjih strokovnih šol omogoča nadaljevanje izobraževanja tistim, ki izpolnjujejo z zakonom določene pogoje.

Javna mreža domov za učence in dijaških domov omogoča učencem, vajencem, dijakom in študentom višjih šol, ki se šolajo zunaj kraja bivanja, pogoje za bivanje in učenje.

Javna mreža zavodov za vzgojo in izobraževanje otrok in mladostnikov s posebnimi potrebami mora zagotavljati vzgojo, varstvo in izobraževanje otrok in mladostnikov, ki to potrebujejo.

Razmestitev izobraževalnih programov za izobraževanje odraslih mora omogočati odraslim, ki niso zaključili osnovnošolskega izobraževanja, dokončanje osnovne šole, odraslim, ki so zaključili osnovnošolsko izobraževanje, pa enoletno dopolnjevanje osnovnošolske izobrazbe ter možnost izobraževanja po drugih programih za izobraževanje odraslih.

Merila za postavitev javne mreže določi Vlada Republike Slovenije, ob upoštevanju:

• števila in starosti otrok na določenem območju,
• specifičnosti poselitve in
• razvojnih posebnosti območja.

V postopku sprejemanja meril si pridobi mnenje pristojnega strokovnega sveta.

Izobraževalni program ima splošni in posebni del.

Splošni del vsebuje:

• ime programa,
• cilje vzgoje in izobraževanja,
• trajanje izobraževanja,
• obvezne načine preverjanja in ocenjevanja znanja,
• pogoje za vključitev,
• pogoje za napredovanje in dokončanje izobraževanja.

Splošni del programa poklicnega in strokovnega izobraževanja vsebuje še naziv poklicne oziroma strokovne izobrazbe, ki se pridobi po uspešno končanem izobraževanju.

Posebni del vsebuje:

• predmetnik,
• učne načrte, predmetne kataloge znanj in izpitne kataloge, v katerih se navedejo vsebina predmetov oziroma predmetnih področij in izbirnih vsebin, standardi znanj oziroma cilji pouka in znanja, ki se preverjajo ob koncu obdobij v osnovni šoli ter pri maturi oziroma zaključnem izpitu,
• znanja, ki jih morajo imeti izvajalci posameznega predmeta.

Posebni del programa poklicnega in strokovnega izobraževanja vsebuje še:

• obseg in vsebino izobraževanja v nižjem in srednjem poklicnem izobraževanju, ki se izvaja pri delodajalcu in
• organizacijo izvajanja izobraževalnega programa (celoletna, periodična).

Posebni del prilagojenih izobraževalnih programov za otroke in mladostnike s posebnimi potrebami vsebuje še:

• dejavnosti, ki so potrebne za doseganje optimalnega razvoja posameznega otroka oziroma mladostnika in
• navodila za izvajanje.

Sestavine izobraževalnega programa za odrasle, postopek sprejemanja in določanja izvajalcev ureja zakon.

Izobraževalni program se pripravi v skladu z izhodišči za pripravo izobraževalnih programov, ki jih določi pristojni strokovni svet po predhodnem soglasju ministra.

Vzgojni program za otroke in mladostnike s posebnimi potrebami obsega:

• ime programa,
• cilje in načela vzgoje in izobraževanja ter
• oblike dela.

Posebni program vzgoje in izobraževanja za otroke in mladostnike s posebnimi potrebami obsega:

• ime programa,
• področja vzgoje in izobraževanja,
• cilje in načela vzgoje in izobraževanja,
• načine napredovanja in dokončanja,
• oblike dela in
• trajanje.

Vzgojni program domov za učence in vzgojni program dijaških domov obsega:

• ime programa,
• cilje vzgoje in izobraževanja ter
• oblike dela.

Javno veljavne izobraževalne programe, razen izobraževalnih programov zasebnih šol, sprejme minister, pristojen za šolstvo, oziroma minister, pristojen za izobraževanje odraslih (v nadaljnjem besedilu: minister), v sodelovanju s pristojnim strokovnim svetom.

Strokovni svet predlaga splošni del ter določi posebni del izobraževalnega programa.

Pred določitvijo posebnega dela izobraževalnega programa za gimnazije mora na zahtevo strokovnega sveta podati svoje mnenje tudi državna maturitetna komisija.

Vzgojne programe domov za učence in dijaških domov, razen vzgojnih programov zasebnih domov za učence in zasebnih dijaških domov, ter vzgojni program za otroke in mladostnike s posebnimi potrebami in posebni program vzgoje in izobraževanja sprejme Strokovni svet Republike Slovenije za splošno izobraževanje.

Izvajalce izobraževalnega programa osnovnošolskega izobraževanja, osnovnega glasbenega izobraževanja ter vzgojnega programa domov za učence, razen izobraževalnih oziroma vzgojnih programov zasebnih šol oziroma domov za učence, določi lokalna skupnost oziroma več lokalnih skupnosti, če se tako dogovorijo.
Izvajalce izobraževalnih programov nižje in srednje poklicne šole, srednje in višje strokovne šole, poklicnega tečaja, gimnazije, maturitetnega tečaja, vzgojnih programov dijaških domov, oziroma programov vzgoje in izobraževanja za otroke in mladostnike s posebnimi potrebami, razen izobraževalnih oziroma vzgojnih programov zasebnih šol oziroma dijaških domov, določi minister.

Vsebina in postopek sprejemanja izobraževalnega programa zasebne šole se določita z aktom o ustanovitvi.
Izobraževalni program iz prejšnjega odstavka pridobi javno veljavnost, ko pristojni strokovni svet ugotovi enakovreden izobrazbeni standard.
Izobraževalni program, ki ga izvaja zasebna šola po posebnih pedagoških načelih (Steiner, Decroly, Montessori in podobno), pridobi javno veljavnost, ko pristojni strokovni svet ugotovi, da zagotavlja minimalna znanja, ki omogočajo uspešno zaključiti izobraževanje in ga je priznalo ustrezno mednarodno združenje teh šol.
Ne glede na določbo 20. člena tega zakona se vsako uvedbo izobraževalnega programa iz prejšnjega odstavka preverja s poskusom ves čas šolanja prve generacije.

Javno veljavne programe mora ministrstvo, pristojno za šolstvo, objaviti najmanj šest mesecev pred začetkom izvajanja oziroma pred razpisom za vpis.

Če je z zakonom določeno, da predmetne in izpitne kataloge znanj določata dva strokovna sveta, je katalog sprejet, če ga oba sprejmeta v enakem besedilu. Če strokovna sveta ne sprejmeta kataloga v enakem besedilu, imenujeta komisijo za pripravo sporazumnega predloga, o katerem glasujeta pristojna strokovna sveta na skupni seji. Predlog je sprejet, če dobi večino glasov, pri čemer imata strokovna sveta enako število glasov. V skupno komisijo imenuje vsak strokovni svet po tri člane.

Če skupna komisija ne oblikuje sporazumnega predloga ali če sporazumni predlog ni sprejet, se umakne iz obravnave in pripravi nov predlog, ki ne more biti dan v postopek prej kot v šestih mesecih po zavrnitvi prejšnjega predloga.

Posodabljanje vzgojno-izobraževalnega dela, uvajanje novih delov izobraževalnih programov, organizacijske novosti in novi učbeniki se lahko pred uvedbo preverjajo s poskusom.
Vrtec oziroma šolo, v kateri se izvaja poskus, določi minister na predlog vrtca oziroma šole, strokovnih inštitucij, visokošolskih zavodov ter raziskovalnih organizacij. Pred odločitvijo si minister pridobi mnenje pristojnega strokovnega sveta.
Izvajanje poskusa spremlja pristojni javni zavod iz prvega odstavka 28. člena. Minister lahko na predlog pristojnega javnega zavoda prepove nadaljnje izvajanje poskusa, če se ne dosega predpisani izobrazbeni standard ali so drugače kršene pravice otrok, učencev, vajencev, dijakov, študentov višjih šol ali odraslih.
Spremljanje izvajanja poskusa določi minister.

Izvajanje novih javno veljavnih programov spremlja pristojni javni zavod iz prvega odstavka 28. člena tega zakona, ki o svojih ugotovitvah poroča pristojnemu strokovnemu svetu in ministru.
Minister v skladu s drugim odstavkom 20. člena tega zakona določi vrtec oziroma šolo, ki poroča pristojnemu javnemu zavodu o poteku in rezultatih izvajanja programa.
Za koordinacijo spremljanja izvajanja novih javnoveljavnih programov in za evalvacijo sistema vzgoje in izobraževanja lahko imenuje minister Svet za evalvacije, katerega mandat traja pet let.
Natančnejše pristojnosti in sestavo Sveta za evalvacije določi minister.

V šolah, ki izvajajo javno veljavne programe, se uporabljajo le učbeniki, ki jih potrdi pristojni strokovni svet.

Postopek za pripravo in potrjevanje učbenikov določi minister.

Zasebne šole uporabljajo učbenike iz prvega odstavka tega člena le za z zakonom določene obvezne predmete.

Določbe tega člena ne veljajo za višje strokovne šole.

Za odločanje o strokovnih zadevah na posameznih področjih vzgoje in izobraževanja ter za strokovno pomoč pri sprejemanju odločitev in pri pripravi predpisov Vlada Republike Slovenije ustanovi naslednje strokovne svete:

• Strokovni svet Republike Slovenije za splošno izobraževanje,
• Strokovni svet Republike Slovenije za poklicno in strokovno izobraževanje in
• Strokovni svet Republike Slovenije za izobraževanje odraslih.

Predsednike in člane strokovnih svetov imenuje Vlada Republike Slovenije za šest let in so lahko ponovno imenovani.

Za posamezna področja svojega delovanja strokovni sveti lahko oblikujejo komisije, ekspertne skupine in druga delovna telesa.

Organizacija in način dela strokovnega sveta se uredita s poslovnikom, ki ga sprejme strokovni svet z večino glasov.

Strokovna, administrativna, tehnična in druga dela za strokovne svete opravlja ministrstvo, pristojno za šolstvo.

Strokovni svet Republike Slovenije za splošno izobraževanje ima predsednika in šestindvajset članov.

Vlada imenuje šestnajst članov izmed strokovnjakov s področja predšolske vzgoje, osnovnošolskega izobraževanja in splošnega srednjega izobraževanja, deset pa izmed strokovnjakov s področja humanistike, družbenih ved, naravoslovja, tehnike in umetniških disciplin, od tega devet na predlog univerz in enega na predlog samostojnih visokošolskih zavodov.

Vsaj ena četrtina članov mora biti strokovnih delavcev vrtcev in šol ter zavodov za vzgojo in izobraževanje otrok in mladostnikov s posebnimi potrebami, ki jih imenuje vlada na predlog strokovnih združenj in društev strokovnih delavcev s področja humanistike, družbenih ved, naravoslovja, tehnike, umetniških disciplin in s področja šolske medicine ter po en predstavnik italijanske in madžarske narodne skupnosti. Predstavnika italijanske in madžarske narodne skupnosti predlagata narodni skupnosti.

Strokovni svet Republike Slovenije za poklicno in strokovno izobraževanje ima predsednika in štirinajst članov. Vlada jih imenuje izmed uveljavljenih strokovnjakov s področja poklicnega oziroma strokovnega izobraževanja, in sicer:

• pet na predlog ministrstev, od tega dva na predlog ministrstva, pristojnega za šolstvo,
• pet na predlog pristojnih zbornic in
• štiri na predlog sindikatov.

Najmanj ena tretjina članov morajo biti strokovni delavci poklicnih, srednjih in višjih strokovnih šol.

Strokovni svet Republike Slovenije za izobraževanje odraslih ima predsednika in štirinajst članov. Vlada jih imenuje izmed uveljavljenih strokovnjakov s področja izobraževanja odraslih, in sicer:

• štiri na predlog ministrstev,
• tri na predlog pristojnih zbornic,
• tri na predlog sindikatov,
• dva na predlog skupnosti javnih zavodov za izobraževanje odraslih in
• dva na predlog drugih organizacij za izobraževanje odraslih in njihovih skupnosti.

Strokovni svet Republike Slovenije za splošno izobraževanje:
– sprejema programe za predšolske otroke in prilagojene programe za predšolske otroke s posebnimi potrebami,
– sprejema vzgojne in posebne programe vzgoje in izobraževanja za otroke in mladostnike s posebnimi potrebami,
– določa vzgojne in izobraževalne programe za pripadnike italijanske in madžarske narodne skupnosti,
– sprejema vzgojni program domov za učence in vzgojni program dijaških domov,
– določa predmetnike in učne načrte predmetov ali predmetnih področij za osnovno in glasbeno šolo,
– določa predmetnike in predmetne kataloge znanj za gimnazijo in za maturitetni tečaj,
– določa izpitne kataloge znanj za preverjanje ob koncu posameznega obdobja v osnovni šoli, glasbeni šoli in za maturo,
– določa predmetne in izpitne kataloge znanj splošno-izobraževalnih predmetov v poklicnem oziroma strokovnem izobraževanju,
– določa navodila za prilagojeno izvajanje izobraževalnih programov,
– določa dejavnosti, potrebne za optimalen razvoj otrok in mladostnikov s posebnimi potrebami,
– sprejme navodila za prilagojeno izvajanje programa za učence Rome,
– potrjuje učbenike za splošnoizobraževalne predmete,
– ugotavlja enakovredni izobrazbeni standard izobraževalnih programov zasebnih šol na področju osnovnošolskega izobraževanja ter splošnega srednjega izobraževanja,
– ugotavlja javno veljavnost izobraževalnih programov zasebnih šol iz tretjega odstavka 17. člena tega zakona,
– daje mnenje o ustreznosti programa za predšolske otroke in predlaga ministru:
– programe osnovnošolskega izobraževanja in osnovnega glasbenega izobraževanja,
– program dopolnilnega izobraževanja otrok izseljencev in zdomcev,
– program dopolnilnega izobraževanja za otroke Romov,
– prilagojene izobraževalne programe za otroke in mladostnike s posebnimi potrebami,
– izobraževalni program gimnazije in maturitetnega tečaja in opravlja druge naloge v skladu z zakonom.
Za obravnavanje vprašanj s področja predšolske vzgoje in področja vzgoje in izobraževanja otrok s posebnimi potrebami ter za pripravo odločitev, ki so na teh področjih v pristojnosti Strokovnega sveta Republike Slovenije za splošno izobraževanje, se oblikujeta posebni komisiji.
Predsednika in člane komisij imenuje Strokovni svet Republike Slovenije za splošno izobraževanje.

Strokovni svet Republike Slovenije za poklicno in strokovno izobraževanje:
– določi predmetne kataloge znanj in izpitne kataloge za strokovno teoretične predmete in za mojstrski izpit,
– določi obseg in vsebino izobraževanja v nižjem in srednjem poklicnem izobraževanju, ki se izvaja pri delodajalcu,
– določi organizacijo izvajanja izobraževalnega programa (celoletna, periodična),
– določa vsebino vmesnega preizkusa,
– ugotavlja enakovredni izobrazbeni standard izobraževalnih programov za odrasle na področjih, na katerih je pristojen za določanje katalogov znanj,
– potrjuje učbenike za strokovno teoretične predmete,
– predlaga izobraževalne programe poklicnega oziroma strokovnega izobraževanja,
– predlaga prilagojene izobraževalne programe za mladostnike s posebnimi potrebami,
– predlaga normative in standarde za opremo šol in šolskih delavnic,
– opravlja druge naloge v skladu z zakonom.

Strokovni svet Republike Slovenije za izobraževanje odraslih spremlja in ocenjuje stanje in razvoj izobraževanja odraslih v državi z vidika razvojnih potreb in možnosti družbe, z vidika kakovosti in mednarodne primerljivosti.

Strokovni svet opravlja še naslednje naloge:

• predlaga pristojnemu ministru izobraževalne programe za odrasle,
• obravnava in daje soglasje k izobraževalnim programom, prilagojenim za odrasle, po katerih se pridobi javno veljavna izobrazba,
• ugotavlja enakovredni izobrazbeni standard na področjih, na katerih je pristojen za določanje katalogov znanj,
• obravnava druga strokovna vprašanja v zvezi z razvojem in delovanjem sistema izobraževanja odraslih,
• določa kataloge znanj in izpitne kataloge v programih iz prve alinee tega odstavka in
• potrjuje učbenike in učila za izobraževanje odraslih za programe, za katere je pristojen določati kataloge znanj, in daje soglasje o ustreznosti drugih učbenikov in učil za izobraževanje odraslih.

Razvojno in svetovalno delo v vzgoji in izobraževanju opravljajo:

• za področje predšolske vzgoje, osnovnošolskega izobraževanja, gimnazijskega izobraževanja, vzgoje in izobraževanja v domovih za učence in v dijaških domovih ter vzgoje in izobraževanja za otroke in mladostnike s posebnimi potrebami, za splošno-izobraževalne predmete pa tudi v poklicnem in strokovnem izobraževanju Zavod Republike Slovenije za šolstvo,
• za področje poklicnega in strokovnega izobraževanja Center Republike Slovenije za poklicno izobraževanje,
• za področje izobraževanja odraslih Andragoški center Republike Slovenije.

Naloge na področju zunanjega preverjanja znanja učencev, vajencev, dijakov in odraslih, določenih z zakoni in drugimi predpisi, opravlja Državni izpitni center.

Naloge s področja šolske in obšolske dejavnosti za učence, vajence in dijake opravlja Center šolskih in obšolskih dejavnosti skupaj z vrtci in šolami, lahko pa tudi drugi zavodi.

Akte o ustanovitvi javnih zavodov iz prejšnjih odstavkov sprejme Vlada Republike Slovenije.

Vlada oziroma lokalna skupnost lahko ustanovi za opravljanje nalog, potrebnih za izvajanje dejavnosti vzgoje in izobraževanja, tudi druge javne zavode.

Zavod Republike Slovenije za šolstvo, Center Republike Slovenije za poklicno izobraževanje in Andragoški center Republike Slovenije opravljajo naslednje naloge:

• pripravo strokovnih podlag za odločanje o zadevah iz pristojnosti strokovnih svetov,
• spremljanje poskusov in uvajanje novih programov,
• svetovalno delo za vrtce, šole in organizacije za izobraževanje odraslih, ki izvajajo javno veljavne programe, in za delodajalce v poklicnem izobraževanju,
• organiziranje stalnega strokovnega izobraževanja in usposabljanja strokovnih delavcev in ravnateljev,
• pripravo metodologije za pripravo učbenikov,
• druge naloge, določene z zakonom in drugimi predpisi ter aktom o ustanovitvi.

Naloge Državnega izpitnega centra se določijo z zakoni in drugimi predpisi, ki urejajo zunanje preverjanje znanja učencev, vajencev, dijakov in odraslih, naloge Centra za šolske in obšolske dejavnosti pa z aktom o ustanovitvi.

8. POGOJI ZA OPRAVLJANJE VZGOJE IN IZOBRAŽEVANJA

Javni vrtci in šole morajo imeti za opravljanje dejavnosti vzgoje in izobraževanja zagotovljene strokovne delavce, ki imajo predpisano izobrazbo, ter prostor in opremo, ki jih določi minister oziroma z zakonom pooblaščena zbornica.

Pogoje za učne delavnice oziroma šolsko posestvo določi minister v soglasju z ministrom, pristojnim za gospodarstvo, oziroma ministrom, pristojnim za kmetijstvo.

Zasebne šole, ki izvajajo javno veljavne izobraževalne programe, in zasebni vrtci, ki izvajajo programe za predšolske otroke, morajo izpolnjevati pogoje, predpisane za strokovne delavce, prostor in opremo v javnem vrtcu oziroma šoli.

Zasebni vrtci in šole, ki izvajajo programe po posebnih pedagoških načelih, morajo izpolnjevati predpisane pogoje za prostor v javnem vrtcu oziroma šoli.

Šole, ki izvajajo javno veljavne izobraževalne programe, in vrtci, ki izvajajo programe za predšolske otroke, lahko začnejo opravljati dejavnost vzgoje in izobraževanja po vpisu v razvid, ki ga vodi ministrstvo, pristojno za predšolsko vzgojo oziroma šolstvo.
Vrtec oziroma šola vloži predlog za vpis v razvid pri šolski upravi, na območju katere ima sedež. Predlogu za vpis je treba priložiti dokazila o izpolnjevanju pogojev in sprejetem vzgojnem oziroma izobraževalnem programu.
Vrtec oziroma šola se vpiše v razvid, če izpolnjuje pogoje, določene za opravljanje dejavnosti vzgoje in izobraževanja in ima javno veljavni program.
Z odločbo o vpisu v razvid se določi tudi največje število otrok oziroma učencev, vajencev, dijakov ali študentov višje šole, ki jih lahko vrtec oziroma šola vključi oziroma vpiše glede na standarde in normative.
V razvid se vpišejo:
– ime ali firma in sedež ustanovitelja oziroma ime in priimek, rojstni podatki in bivališče, če je ustanovitelj fizična oseba,
– ime in sedež vrtca oziroma šole,
– številka in datum akta o ustanovitvi,
– ime programa, ki ga vrtec oziroma šola izvaja,
– javna veljavnost programa,
– podatki iz četrtega odstavka tega člena,
– datum vpisa oziroma izbrisa in razlogi izbrisa iz razvida.
Obliko razvida ter postopek vpisa in izbrisa določi minister.

Vrtec oziroma šola se izbriše iz razvida:
– če preneha izvajati javno veljavni program,
– če mu je s pravnomočno odločbo prepovedano izvajati javno veljavni program,
– če ne izpolnjuje več pogojev za vpis v razvid in
– če preneha obstajati.

Kot zasebnik lahko opravlja izobraževalno dejavnost, kdor:
– izpolnjuje pogoje za vzgojitelja, učitelja, svetovalnega delavca ali drugega strokovnega delavca v javni šoli,
– aktivno govori slovenski jezik,
– ni v delovnem razmerju,
– ima stalno bivališče v Republiki Sloveniji,
– mu ni s pravnomočno odločbo prepovedano opravljanje dejavnosti in
– je vpisan v razvid, ki ga vodi ministrstvo, pristojno za šolstvo.
Četrta alinea prejšnjega odstavka ne velja za državljane držav članic Evropske unije.

Kot zasebnik lahko opravlja vzgojo predšolskih otrok, kdor:
– izpolnjuje pogoje za vzgojitelja, pomočnika vzgojitelja ali svetovalnega delavca v javnem vrtcu,
– aktivno govori slovenski jezik,
– ni v delovnem razmerju,
– ima stalno bivališče v Republiki Sloveniji,
– mu ni s pravnomočno odločbo prepovedano opravljanje dejavnosti,
– je vpisan v razvid, ki ga vodi ministrstvo, pristojno za predšolsko vzgojo.
Četrta alinea prejšnjega odstavka ne velja za državljane držav članic Evropske unije.

Zasebnik vloži predlog za vpis v razvid pri šolski upravi, na območju katere ima bivališče. Predlogu za vpis je treba priložiti dokazila o izpolnjevanju pogojev.

Zasebnik se vpiše v razvid, če izpolnjuje pogoje, določene za opravljanje dejavnosti vzgoje in izobraževanja.

Zasebniku, ki samostojno opravlja dejavnost vzgoje in izobraževanja, se z odločbo o vpisu v razvid, ob upoštevanju normativov in standardov, ki jih določi minister, določi tudi največje število otrok, dijakov, študentov višjih šol oziroma odraslih, ki jih lahko glede na področje, obseg in način opravljanja dejavnosti vzgoje in izobraževanja ter ob upoštevanju prostorskih pogojev sočasno vključi.

V razvid se vpišejo ime in priimek, rojstni podatki, bivališče ter izobrazba zasebnika, dejavnost vzgoje in izobraževanja, sedež opravljanja dejavnosti, podatki iz tretjega odstavka tega člena, datum vpisa oziroma izbrisa in razlogi izbrisa iz razvida.

Obliko razvida ter postopek vpisa in izbrisa iz razvida določi minister.

Zasebni učitelj oziroma vzgojitelj se izbriše iz razvida:

• če pogojev za vpis v razvid ne izpolnjuje več,
• če mu je s pravnomočno odločbo prepovedano opravljati dejavnost vzgoje in izobraževanja in
• če preneha izvajati dejavnost.

Javne vrtce oziroma šole ustanavlja lokalna skupnost oziroma država.

Zasebne vrtce oziroma šole lahko ustanovijo domače in tuje fizične ali pravne osebe, razen osnovne šole, ki jo lahko ustanovijo samo domače fizične ali pravne osebe.

Javne vrtce, glasbene šole, osnovne šole in domove za učence ustanavlja lokalna skupnost.
Javne poklicne šole, srednje tehniške in srednje strokovne šole, višje strokovne šole, zavode za vzgojo in izobraževanje otrok in mladostnikov s posebnimi potrebami ter dijaške domove ustanavlja država.
Javno gimnazijo ustanavlja država, lahko pa tudi mestna občina v soglasju z državo.
Samoupravna narodna skupnost je soustanoviteljica javnih vrtcev oziroma šol, ki se ustanovijo za vzgojo in izobraževanje v jeziku narodne skupnosti oziroma za dvojezično vzgojo in izobraževanje.

V ustanovitvenem aktu se poleg zadev, določenih z zakonom, uredi tudi notranja organizacija javnega vrtca oziroma šole.
V ustanovitvenem aktu javne osnovne šole se, v skladu z merili za organizacijo javne mreže, določi območje, na katerem imajo starši pravico vpisati otroka v to osnovno šolo (šolski okoliš).

Javni vrtec oziroma šola ima lahko pravila, ki jih sprejme svet javnega vrtca oziroma šole. S pravili se lahko urejajo vprašanja, ki so pomembna za opravljanje dejavnosti in poslovanje javnega vrtca oziroma šole.

Javni vrtec se lahko ustanovi, če je zagotovljena vključitev vsaj desetih oddelkov otrok. V javnem vrtcu se lahko oblikuje največ 30 oddelkov.
Javna šola se lahko ustanovi, če je zagotovljen vpis vsaj za dva oddelka učencev, vajencev oziroma dijakov prvega in vseh naslednjih razredov oziroma letnikov.
Javna glasbena šola se lahko ustanovi, če je zagotovljen pouk vsaj petih orkestrskih inštrumentov (godala, pihala, trobila), klavirja, nauka o glasbi, predšolske glasbene vzgoje in šolskega godalnega ali pihalnega orkestra. V pouk inštrumentov mora biti vključenih najmanj 130 učencev, od tega vsaj polovica na orkestrskih inštrumentih.
Javna višja strokovna šola se lahko ustanovi za izvajanje enega ali več javno veljavnih programov, če je v posamezni program zagotovljen vpis najmanj 30 študentov prvega letnika višje šole.
Določbe prejšnjih odstavkov ne veljajo za oblikovanje organizacijskih enot.
Na narodno mešanih in obmejnih območjih ter na območjih s posebnimi razvojnimi problemi ali če se ustanavlja edina šola za izvajanje določenega izobraževalnega programa v državi ter za vzgojo in izobraževanje otrok in mladostnikov s posebnimi potrebami, se javni vrtec oziroma šola ali javni zavod za vzgojo in izobraževanje otrok in mladostnikov s posebnimi potrebami lahko ustanovi tudi, če niso izpolnjeni pogoji iz prejšnjih odstavkov.
Podrobnejše pogoje za ustanovitev javnega vrtca oziroma šole ter za oblikovanje organizacijske enote, določi minister. V postopku priprave si minister pridobi mnenje pristojnega strokovnega sveta.

V javnem vrtcu oziroma šoli se lahko organizirajo enote vrtcev oziroma podružnice šol:

• za izvajanje izobraževalnega programa na različnih lokacijah,
• za izvajanje vzgojnega, prilagojenega izobraževalnega programa oziroma posebnega programa vzgoje in izobraževanja za otroke in mladostnike s posebnimi potrebami,
• za izvajanje programa za predšolske otroke oziroma prilagojenega programa za predšolske otroke s posebnimi potrebami v okviru šole ali na različnih lokacijah in
• v drugih primerih, določenih z aktom o ustanovitvi.

Svet javnega vrtca oziroma šole sestavljajo: trije predstavniki ustanovitelja, trije predstavniki delavcev in trije predstavniki staršev.
Ne glede na določbo prejšnjega odstavka sestavo sveta višje strokovne šole ureja poseben zakon.
Svet javne organizacije za izobraževanje odraslih sestavljajo: dva predstavnika ustanovitelja, dva predstavnika delavcev, če je tako določeno z aktom o ustanovitvi pa tudi en predstavnik odraslih, ki se izobražujejo v organizaciji za izobraževanje odraslih.
Če je ustanovitelj šole država, je v svetu eden izmed članov predstavnikov ustanovitelja predstavnik lokalne skupnosti, na območju katere ima šola sedež, ali več lokalnih skupnosti, če se le-te tako sporazumejo.
V javnem vzgojno-izobraževalnem zavodu ali drugem zavodu, v katerem se za izvajanje programov za predšolske otroke oziroma izobraževalnega programa oblikuje organizacijska enota, in v javnih vrtcih in šolah, v katerih so organizirane enote vrtcev oziroma podružnice šol, morajo biti v svetu zavoda enakomerno zastopani delavci in starši vseh organizacijskih enot, enot vrtcev oziroma podružnic šol. Število članov in sestavo sveta v javnem vzgojno-izobraževalnem zavodu ali drugem zavodu, v katerem se oblikuje organizacijska enota, določi akt o ustanovitvi. Če je višja strokovna šola organizacijska enota vzgojno-izobraževalnega zavoda, so člani sveta tudi predsednik strateškega sveta višje šole in najmanj trije predstavniki študentov.
V zavodih iz prejšnjega odstavka, v katerih se kot organizacijska enota oblikuje medpodjetniški izobraževalni center, je član sveta lahko tudi predstavnik fizičnih in pravnih oseb, ki kot partnerji sodelujejo pri izvajanju dejavnosti medpodjetniškega izobraževalnega centra, če je tako določeno z aktom o ustanovitvi zavoda in na podlagi pogodbe o sodelovanju, ki jo sklenejo z zavodom.
Predstavnik iz prejšnjega odstavka lahko kot član sveta glasuje le o vprašanjih, ki se nanašajo na dejavnost medpodjetniškega izobraževalnega centra. Pristojnosti člana se podrobneje določijo z aktom o ustanovitvi.
Člani sveta so imenovani oziroma izvoljeni za štiri leta in so lahko ponovno imenovani oziroma izvoljeni. Člani sveta so lahko zaporedoma imenovani oziroma izvoljeni največ dvakrat.
Mandat predstavnikov staršev v svetu je povezan s statusom otroka, učenca oziroma dijaka, mandat predstavnikov študentov s statusom študenta, mandat predstavnikov odraslih pa s statusom udeleženca izobraževanja odraslih.
Svet odloča z večino glasov vseh članov, če s tem zakonom ni drugače določeno.

Delavci javnega vrtca oziroma šole, vajenci, dijaki, študenti višje šole in odrasli volijo svoje predstavnike neposredno in tajno, starši pa na svetu staršev.

Postopek izvolitve predstavnikov delavcev, staršev, vajencev, dijakov in študentov višjih šol oziroma odraslih v svet javnega vrtca oziroma šole določa akt o ustanovitvi.

Za predsednika sveta člani sveta izvolijo enega izmed članov.

Svet javnega vrtca oziroma šole imenuje in razrešuje ravnatelja vrtca oziroma šole, sprejema program razvoja vrtca oziroma šole, letni delovni načrt in poročilo o njegovi uresničitvi, odloča o uvedbi nadstandardnih in drugih programov, obravnava poročila o vzgojni oziroma izobraževalni problematiki, odloča o pritožbah v zvezi s statusom učenca, vajenca, dijaka, študenta višje šole in odraslega kot drugostopenjski organ, o pritožbah v zvezi s pravicami, obveznostmi in odgovornostmi delavcev iz delovnega razmerja, obravnava zadeve, ki mu jih predloži vzgojiteljski, učiteljski, andragoški oziroma predavateljski zbor, šolska inšpekcija, reprezentativni sindikat zaposlenih, svet staršev, skupnost učencev, vajencev, dijakov ali študentov in opravlja druge naloge, določene z zakonom in aktom o ustanovitvi.
Delavec ima pravico vložiti pritožbo na svet javnega vrtca oziroma šole v primerih, ko lahko v skladu z zakonom, ki ureja delavna razmerja, zahteva sodno varstvo pred pristojnim sodiščem.
Rok za vložitev pritožbe je osem dni od dneva, ko v skladu z zakonom, ki ureja delovna razmerja, teče rok za vložitev zahteve za sodno varstvo. Svet javnega vrtca oziroma šole mora o pritožbi delavca odločiti v 30 dneh od vložitve pritožbe.
Če delavec ni zadovoljen z dokončno odločitvijo sveta javnega zavoda oziroma šole oziroma le-ta ne odloči v roku iz prejšnjega odstavka, lahko delavec v roku 30 dni zahteva sodno varstvo pred pristojnim delovnim sodiščem.
Ne glede na določbe drugega, tretjega in četrtega odstavka tega člena lahko delavec uveljavlja pravice neposredno pred pristojnim sodiščem v skladu z zakonom, ki ureja delovna razmerja.

Pedagoški vodja in poslovodni organ javnega vrtca oziroma šole je ravnatelj. Ravnatelj opravlja naslednje naloge:
– organizira, načrtuje in vodi delo vrtca oziroma šole,
– pripravlja program razvoja vrtca oziroma šole,
– pripravlja predlog letnega delovnega načrta in je odgovoren za njegovo izvedbo,
– je odgovoren za uresničevanje pravic otrok ter pravic in dolžnosti učencev, vajencev, dijakov, študentov višje šole in odraslih,
– vodi delo vzgojiteljskega, učiteljskega in predavateljskega zbora,
– oblikuje predlog nadstandardnih programov,
– spodbuja strokovno izobraževanje in izpopolnjevanje strokovnih delavcev,
– organizira mentorstvo za pripravnike,
– prisostvuje pri vzgojno-izobraževalnem delu vzgojiteljev oziroma učiteljev, spremlja njihovo delo in jim svetuje,
– predlaga napredovanje strokovnih delavcev v nazive,
– odloča o napredovanju delavcev v plačilne razrede,
– spremlja delo svetovalne službe,
– skrbi za sodelovanje zavoda s starši (roditeljski sestanki, govorilne ure in druge oblike sodelovanja),
– obvešča starše o delu vrtca oziroma šole in o spremembah pravic in obveznosti učencev, vajencev in dijakov,
– spodbuja in spremlja delo skupnosti učencev, vajencev oziroma dijakov ter študentov višje šole,
– odloča o vzgojnih ukrepih,
– zagotavlja izvrševanje odločb državnih organov,
– zastopa in predstavlja vrtec oziroma šolo in je odgovoren za zakonitost dela,
– določa sistemizacijo delovnih mest,
– odloča o sklepanju delovnih razmerij in o disciplinski odgovornosti delavcev,
– skrbi za sodelovanje šole s šolsko zdravstveno službo in
– opravlja druge naloge v skladu z zakoni in drugimi predpisi.
Če se javni vrtec oziroma šola oblikuje kot organizacijska enota, opravlja ravnatelj funkcijo pedagoškega vodje organizacijske enote.
Ravnatelj lahko za opravljanje posameznih nalog iz svoje pristojnosti in za nadomeščanje v času odsotnosti pisno pooblasti delavca javnega vrtca oziroma šole.