Ta zakon ureja predšolsko vzgojo, ki jo izvajajo javni in zasebni vrtci.

Temeljne naloge vrtcev so pomoč staršem pri celoviti skrbi za otroke, izboljšanje kvalitete življenja družin in otrok ter ustvarjanje pogojev za razvoj otrokovih telesnih in duševnih sposobnosti.

Predšolska vzgoja v vrtcih je sestavni del sistema vzgoje in izobraževanja in poteka po načelih:

• demokratičnosti,
• pluralizma,
• avtonomnosti, strokovnosti in odgovornosti zaposlenih,
• enakih možnosti za otroke in starše, upoštevaje različnosti med otroki,
• pravice do izbire in drugačnosti in
• ohranjanja ravnotežja med raznimi vidiki otrokovega telesnega in duševnega razvoja.

Cilji predšolske vzgoje v vrtcih so:

• razvijanje sposobnosti razumevanja in sprejemanja sebe in drugih,
• razvijanje sposobnosti za dogovarjanje, upoštevanje različnosti in sodelovanje v skupinah,
• razvijanje sposobnosti prepoznavanja čustev in spodbujanje čustvenega doživljanja in izražanja,
• negovanje radovednosti, raziskovalnega duha, domišljije in intuicije ter razvijanje neodvisnega mišljenja,
• spodbujanje jezikovnega razvoja za učinkovito in ustvarjalno uporabo govora, kasneje pa tudi branja in pisanja,
• spodbujanje doživljanja umetniških del in umetniškega izražanja,
• posredovanje znanj z različnih področij znanosti in iz vsakodnevnega življenja,
• spodbujanje telesnega in gibalnega razvoja in
• razvijanje samostojnosti pri higienskih navadah in pri skrbi za zdravje.

Vzgojno delo v vrtcih poteka v slovenskem jeziku.

Na območjih, kjer živijo pripadniki slovenskega naroda in pripadniki italijanske narodne skupnosti in so opredeljena kot narodnostno mešana območja, se v skladu s posebnim zakonom v vrtcih, v katerih poteka vzgojno delo v slovenskem jeziku, otroci seznanjajo z italijanskim jezikom, v vrtcih, v katerih poteka vzgojno delo v italijanskem jeziku, pa s slovenskim jezikom.

Na območjih, kjer živijo pripadniki slovenskega naroda in madžarske narodne skupnosti in so opredeljena kot narodno mešana območja, poteka vzgojno delo v skladu s posebnim zakonom dvojezično, v slovenskem in madžarskem jeziku.

Uresničevanje posebnih pravic italijanske in madžarske narodne skupnosti v Republiki Sloveniji na področju predšolske vzgoje ureja poseben zakon.

Predšolska vzgoja otrok Romov se izvaja v skladu s tem zakonom in drugimi predpisi.

Otroci s posebnimi potrebami po tem zakonu so otroci z motnjami v duševnem razvoju, slepi in slabovidni, gluhi in naglušni, otroci z govornimi motnjami, gibalno ovirani otroci ter otroci z motnjami vedenja in osebnosti, ki potrebujejo prilagojeno izvajanje programov za predšolske otroke z dodatno strokovno pomočjo ali prilagojene programe.

Predšolska vzgoja za otroke s posebnimi potrebami se izvaja v skladu s tem zakonom in drugimi predpisi.

Starši imajo pravico izbrati programe predšolske vzgoje za svoje otroke v javnem in zasebnem vrtcu.

Za otroke, ki zaradi bolezni ne morejo biti vključeni v vrtec, se lahko predšolska vzgoja opravlja tudi na domu otroka (v nadaljnjem besedilu: predšolska vzgoja na domu).

Za uveljavljanje pravic iz prejšnjega odstavka se uporabljajo določbe zakona, ki določajo postopek usmerjanja otrok s posebnimi potrebami v programe vzgoje in izobraževanja, če ni drugače določeno.

Natančnejše pogoje in postopek za uveljavljanje pravice iz drugega odstavka tega člena določi minister, pristojen za predšolsko vzgojo.

Kadar v kraju bivanja ni vrtca, ki izvaja javno službo, oziroma vrtec nima prostih mest, starši pa izrazijo interes za vključitev v vrtec tolikšnega števila otrok, da bi se v skladu s standardi in normativi oblikoval en oddelek, je lokalna skupnost dolžna najkasneje v 30 dneh začeti postopek za zagotovitev dodatnih prostih mest v javnem vrtcu ali razpisati koncesijo.

Vrtec mora staršem v posebni publikaciji predstaviti programe, ki jih izvaja, njihove cilje, vsebine in metode dela.

Zasebni vrtec mora v publikaciji objaviti tudi mnenje Strokovnega sveta Republike Slovenije za splošno izobraževanje o ustreznosti programov.

Obvezne dele publikacije določi minister.

Programe za predšolske otroke, ki jih izvajajo javni vrtci, sprejme Strokovni svet Republike Slovenije za splošno izobraževanje.

Program za predšolske otroke obsega:

• ime programa,
• strokovna izhodišča,
• vzgojna področja in cilje in
• načine in oblike sodelovanja s starši.

Izvajalce programov za predšolske otroke določi lokalna skupnost oziroma več lokalnih skupnosti, če se tako dogovorijo.

V zasebnem vrtcu določi program za predšolske otroke ustanovitelj oziroma pristojni organ vrtca v skladu z aktom o ustanovitvi.

Program iz prejšnjega odstavka mora določiti trajanje, cilje in vsebino.

Zasebni vrtec si mora pred začetkom izvajanja programa za predšolske otroke pridobiti pozitivno mnenje Strokovnega sveta Republike Slovenije za splošno izobraževanje o ustreznosti programa.

Kadar zasebni vrtec izvaja vzgojni program po posebnih pedagoških načelih (Steiner, Decroly, Montessori in podobno), da Strokovni svet Republike Slovenije za splošno izobraževanje pozitivno mnenje, ko ugotovi, da je program priznalo ustrezno mednarodno združenje.

Vrtec lahko glede na trajanje izvaja naslednje programe:
– dnevne programe, ki trajajo od šest do devet ur in se lahko izvajajo dopoldne, popoldne, celodnevno ali izmenično,
– poldnevne programe, ki trajajo od štiri do šest ur in se lahko izvajajo dopoldne, popoldne ali izmenično in
– krajše programe, ki trajajo od 240 do 600 ur letno za otroke iz odročnih in demografsko ogroženih krajev.
Dnevni in poldnevni programi so namenjeni otrokom od prvega leta starosti do vstopa v šolo in obsegajo vzgojo, varstvo in prehrano otrok.
Krajši programi so namenjeni otrokom od tretjega leta starosti do vstopa v šolo in obsegajo vzgojo, varstvo, lahko pa tudi prehrano otrok.
Programi iz prvega odstavka tega člena se v javnih vrtcih in vrtcih s koncesijo izvajajo v skladu z normativi in standardi, ki jih predpiše minister, pristojen za predšolsko vzgojo, potem, ko si pridobi mnenje Strokovnega sveta Republike Slovenije za splošno izobraževanje.
Normativi in standardi določajo delovno obveznost strokovnih delavcev, delovno obveznost ravnatelja in pomočnika ravnatelja, merila za oblikovanje oddelkov, merila za oblikovanje svetovalne službe, administrativno-računovodske in tehnične službe, pogoje za kadrovsko zasedbo, prostor in opremo.
Za vzgojo na območjih s posebnimi razvojnimi problemi, narodno mešanih območjih ter za vzgojo otrok Romov se sprejmejo posebni normativi in standardi.

Predšolska vzgoja v vrtcih poteka v dveh starostnih obdobjih:

• prvo obdobje: otroci v starosti od enega do treh let in
• drugo obdobje: otroci v starosti od treh let do vstopa v šolo.

Vzgojno delo v vrtcu poteka v oddelkih.
Otroci so razporejeni v starostno homogene, heterogene ali kombinirane oddelke.
V homogene oddelke so vključeni otroci v starostnem razponu enega leta.
V heterogene oddelke so vključeni otroci prvega ali drugega starostnega obdobja.
V kombinirane oddelke so vključeni otroci prvega in drugega starostnega obdobja.

Število otrok v oddelku prvega starostnega obdobja ne sme presegati dvanajst otrok, v oddelku drugega starostnega obdobja pa dvaindvajset otrok.
Pristojni organ lokalne skupnosti ustanoviteljice vrtca lahko glede na razmere in položaj dejavnosti predšolske vzgoje v lokalni skupnosti odloči, da število otrok v oddelku presega število, ki ga določa prejšnji odstavek, za največ dva otroka v oddelku.
Dnevni in poldnevni program izvajata vzgojitelj in pomočnik vzgojitelja. Dnevni program v oddelku prvega starostnega obdobja izvajata skupaj vsaj šest ur dnevno in v oddelku drugega starostnega obdobja vsaj štiri ure dnevno. Poldnevni program v oddelku prvega starostnega obdobja izvajata skupaj vsaj tri ure dnevno in v oddelku drugega starostnega obdobja vsaj dve uri dnevno. Sočasna prisotnost vzgojitelja in pomočnika vzgojitelja se zagotavlja s sistemizacijo delovnih mest ob oblikovanju oddelkov.
Krajši program lahko izvaja vzgojitelj.
Podrobnejša določila o številu otrok, vključenih v oddelke, določi minister, pristojen za predšolsko vzgojo.

Vrtec lahko organizira vzgojo in varstvo otrok tudi v vzgojnovarstveni družini. Ta oblika vzgoje in varstva se izvaja na domu in jo lahko opravlja vzgojitelj ali pomočnik vzgojitelja, ki je zaposlen v vrtcu, ali zasebni vzgojitelj.
Za otroke prvega starostnega obdobja lahko to obliko vzgoje in varstva opravljajo osebe iz prejšnjega odstavka, ki izpolnjujejo pogoje za vzgojitelja ali pomočnika vzgojitelja, za otroke drugega starostnega obdobja pa tiste, ki izpolnjujejo pogoje za vzgojitelja, če imajo v skladu z normativi in standardi zagotovljen prostor in opremo.
Vrtec sklene z zasebnim vzgojiteljem iz prejšnjega odstavka pogodbo na podlagi objavljenega javnega razpisa.
Za pogodbo iz prejšnjega odstavka se smiselno uporabljajo določila Zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja, ki urejajo pogodbo o koncesiji.
Podrobnejša določila v zvezi z vzgojnovarstvenimi družinami določi minister, pristojen za predšolsko vzgojo.

Vrtec lahko organizira za otroke, ki zaradi bolezni ne morejo biti vključeni v vrtec, predšolsko vzgojo na domu.

Predšolsko vzgojo na domu izvajajo osebe, ki izpolnjujejo pogoje iz drugega odstavka 18. člena tega zakona.

Predšolsko vzgojo iz prvega odstavka tega člena lahko organizira pravna oseba, ki ni vrtec, če je registrirana za opravljanje tovrstne dejavnosti in ima zagotovljene delavce, ki izpolnjujejo pogoje iz prejšnjega odstavka.

Natančnejše pogoje za opravljanje predšolske vzgoje na domu določi minister.

Javni vrtec vpisuje in sprejema otroke v svoje programe na podlagi prijav vse leto.
Če je v vrtec vpisanih več otrok, kot je v vrtcu prostih mest, odloča o sprejemu komisija za sprejem otrok.
Sestavo in način dela komisije iz prejšnjega odstavka ter kriterije za sprejem otrok v vrtec določi svet vrtca v soglasju z ustanoviteljem. Komisijo imenuje ravnatelj.
Starši morajo ob sprejemu otroka v vrtec priložiti potrdilo pediatra o zdravstvenem stanju otroka.
Prednost pri sprejemu v vrtec ima otrok, za katerega starši predložijo potrdilo centra za socialno delo o ogroženosti zaradi socialnega položaja družine.
Prednost pri sprejemu v vrtec ima otrok s posebnimi potrebami.

Organizacijo in podrobno vsebino življenja in dela vrtca določi vrtec z letnim delovnim načrtom, ki ga sprejme svet vrtca.
Z letnim delovnim načrtom se določi organizacija in obratovalni čas vrtca, programi vrtca, vzgoja in varstvo otrok v vzgojnovarstvenih družinah, razporeditev otrok v oddelke, delo strokovnih in drugih delavcev v vrtcu, sodelovanje s starši, sodelovanje z vzgojnoizobraževalnimi, zdravstvenimi in drugimi organizacijami, mentorstvo pripravnikom, aktivnosti za vključevanje vrtca v okolje, sodelovanje s šolami, ki izobražujejo delavce za potrebe vzgoje predšolskih otrok, program strokovnega izpopolnjevanja delavcev vrtca, program dela strokovnih organov vrtca ter kadrovske, materialne in druge pogoje, potrebne za uresničitev vzgojnega procesa.
Pred sprejemom letnega delovnega načrta mora vrtec z občinsko upravo občine ustanoviteljice uskladiti vse tiste elemente, ki imajo finančne posledice za zagotavljanje sredstev s strani ustanovitelja.