Ta zakon ureja izobraževanje za pridobitev in izpopolnjevanje javno veljavne poklicne in strokovne izobrazbe na ravni nižjega, srednjega in višjega izobraževanja.

Poklicno in strokovno izobraževanje ima nalogo, da:

• na mednarodno primerljivi ravni posreduje znanje, spretnosti in veščine, potrebne za opravljanje poklica,
• razvija samostojno kritično presojanje in odgovorno ravnanje,
• razvija sposobnost za razumevanje in sporočanje v slovenskem jeziku, na območjih, ki so opredeljena kot narodno mešana, pa tudi v italijanskem oziroma v madžarskem jeziku,
• spodbuja zavest o integriteti posameznika,
• razvija zavest o državni pripadnosti in narodni identiteti in vedenja o zgodovini Slovenije in njeni kulturi,
• vzgaja za odgovorno varovanje svobode, za strpno, miroljubno sožitje in spoštovanje soljudi,
• razvija in ohranja lastne kulturne tradicije in seznanja z drugimi kulturami in civilizacijami,
• omogoča vključevanje v evropsko delitev dela,
• razvija pripravljenost za vzpostavljanje svobodne demokratične in socialno pravične države,
• vzbuja zavest odgovornosti za naravno okolje in lastno zdravje,
• razvija zavest o pravicah in odgovornostih človeka in državljana,
• razvija nadarjenosti in usposabljanje za doživljanje umetniških del in za umetniško izražanje,
• omogoča izbiro poklica in pripravo na poklic.

Poklicna oziroma strokovna izobrazba se pridobi v:

• nižji poklicni šoli po programih za pridobitev nižje poklicne izobrazbe,
• srednji poklicni šoli po programih za pridobitev srednje poklicne izobrazbe,
• srednji tehniški in drugi srednji strokovni šoli po programih za pridobitev srednje strokovne izobrazbe,
• višji strokovni šoli po programih za pridobitev višje strokovne izobrazbe.

Srednja strokovna izobrazba se pridobi tudi:

• v poklicnem tečaju s področja posameznih strok,
• z opravljenim mojstrskim, delovodskim ali poslovodskim oziroma drugim ustreznim izpitom (v nadaljnjem besedilu: mojstrski izpit) v skladu z zakonom.

Programi poklicnega izpopolnjevanja in usposabljanja omogočajo poglabljanje in razširjanje poklicnih znanj ter prekvalifikacijo na isti stopnji poklicne oziroma strokovne izobrazbe, lahko pa tudi specializacijo na ožjem poklicnem ali strokovnem področju. S specializacijo se lahko pridobi poklicna oziroma strokovna izobrazba za nov poklic.

Nižja in srednja poklicna izobrazba se pridobita po končanem izobraževanju z opravljenim zaključnim izpitom v skladu s tem zakonom in posebnimi predpisi. Zaključni izpit obsega strokovno-teoretični in praktični del.

Srednja strokovna izobrazba se pridobi po končanem izobraževanju z opravljeno poklicno maturo kot obliko zaključnega izpita.

Višja strokovna izobrazba se pridobi po končanem izobraževanju z opravljeno diplomo.

Nižje in srednje poklicno izobraževanje izvajajo poklicne šole samostojno ali gospodarska družba oziroma podjetnik ali zavod (v nadaljnjem besedilu: delodajalec) skupaj s poklicno šolo.

Če poklicno izobraževanje izvaja delodajalec skupaj s poklicno šolo, se medsebojne pravice in obveznosti vajenca in delodajalca uredijo z učno pogodbo, ki jo skleneta delodajalec in vajenec v skladu z zakonom in drugimi predpisi.

Če izvaja poklicno oziroma strokovno izobraževanje poklicna ali tehniška oziroma druga srednja strokovna šola in poteka del praktičnega izobraževanja pri delodajalcu, skleneta šola in delodajalec pogodbo o medsebojnih pravicah in obveznostih ter o pravicah in obveznostih dijakov v času praktičnega izobraževanja.

Učni jezik v poklicnem oziroma strokovnem izobraževanju je slovenski.

Učni jezik v poklicnih in strokovnih šolah v jeziku narodne skupnosti je italijanski, v dvojezičnih poklicnih in strokovnih šolah pa slovenski in madžarski.

Na območjih, kjer živijo pripadniki slovenskega naroda in pripadniki italijanske narodne skupnosti, in so opredeljena kot narodno mešana območja, se vajenci oziroma dijaki v poklicnih in strokovnih šolah s slovenskim učnim jezikom učijo italijanski jezik, vajenci oziroma dijaki v poklicnih in strokovnih šolah z italijanskim učnim jezikom pa slovenski jezik.

V soglasju z ministrom, pristojnim za šolstvo (v nadaljnjem besedilu: minister), se del izobraževalnega programa, pri katerem sodeluje priznan tuji strokovnjak, lahko izvaja v tujem jeziku.

Državljani Republike Slovenije imajo pravico do poklicnega oziroma strokovnega izobraževanja pod enakimi pogoji.

Slovenci brez slovenskega državljanstva se lahko poklicno oziroma strokovno izobražujejo pod enakimi pogoji kot državljani Republike Slovenije.

Slovenci brez slovenskega državljanstva po tem zakonu so potomci staršev slovenske narodnosti do tretjega kolena v ravni črti.

Tuji državljani se lahko poklicno oziroma strokovno izobražujejo v Republiki Sloveniji pod enakimi pogoji kot državljani Republike Slovenije, kadar se izobražujejo po načelu vzajemnosti, sicer pa morajo plačati stroške izobraževanja.

V skladu z mednarodnimi pogodbami minister za vsako šolsko leto določi število vpisnih mest za tuje državljane, ki se po načelu vzajemnosti poklicno oziroma strokovno izobražujejo.

Poklicno in strokovno izobraževanje vajencev in dijakov ter študentov višjih šol, ki imajo posebne vzgojno-izobraževalne potrebe (v nadaljnjem besedilu: dijaki s posebnimi potrebami) se zaradi posebne nadarjenosti ali zaradi motenj v duševnem razvoju, zaradi slepote ali slabovidnosti, gluhote ali naglušnosti, govornih motenj, ovir pri gibanju oziroma gibalnih motenj, dolgotrajne bolezni, ter zaradi motenj vedenja osebnosti organizirata in izvajata v skladu s tem zakonom in posebnimi predpisi.

Izobraževalni programi poklicnega oziroma strokovnega izobraževanja, po katerih se pridobi javno veljavna izobrazba, se oblikujejo na podlagi nomenklature poklicev, ki jo na predlog zbornic, za področja, za katera zbornice niso organizirane, pa na predlog pristojnih ministrstev, določi minister, pristojen za delo.

Z nomenklaturo poklicev se določijo tudi poklici, za katere se pripravijo posebni oziroma prilagojeni izobraževalni programi za izobraževanje dijakov s posebnimi potrebami.

Nomenklatura poklicev obsega seznam poklicev, raven zahtevnosti dela in tipična dela v okviru posameznega poklica.

Izobraževanje za pridobitev poklicne oziroma strokovne izobrazbe traja:

• nižje poklicno izobraževanje do dve leti, za učence, ki niso uspešno zaključili osnovne šole pa največ tri leta,
• srednje poklicno izobraževanje tri do štiri leta,
• srednje tehniško oziroma drugo strokovno izobraževanje štiri do pet let,
• srednje poklicno-tehniško izobraževanje dve leti,
• poklicni tečaj od šest mesecev do enega leta,
• višje strokovno izobraževanje do dve leti.

Priprava za mojstrski izpit obsega najmanj 70 ur pedagoško-andragoškega izobraževanja.

Poklicno izpopolnjevanje in usposabljanje za specializacijo obsega najmanj 400 ur.

Pogoje za prostor in opremo, ki jih mora izpolnjevati za izvajanje izobraževanja delodajalec, določita pooblaščena zbornica in minister.

Če z zakonom ni določeno drugače, zbornice predlagajo poklice, za katere se pripravijo programi poklicnega oziroma strokovnega izobraževanja, in skrbijo za praktično izobraževanje za poklice v dejavnostih, za katere so usta- novljene.

V tem okviru zbornice predvsem:

• predlagajo standard praktičnih znanj, ki se preverjajo na zaključnem oziroma mojstrskem izpitu,
• organizirajo opravljanje praktičnega dela zaključnih izpitov za vajence in opravljanje mojstrskih izpitov v skladu z zakonom in drugimi predpisi,
• predlagajo programe izpopolnjevanja in usposabljanja pristojnemu strokovnemu svetu,
• imenujejo svoje člane v izpitne komisije za zaključne izpite na nižjih in srednjih poklicnih šolah,
• opravljajo verifikacijo in vodijo registre učnih mest za vajence in sklenjenih učnih pogodb,
• organizirajo izvajanje praktičnega dela izobraževanja za pridobitev poklicne oziroma strokovne izobrazbe za vajence,
• opravljajo svetovalno delo in nadzor nad izvajanjem praktičnega izobraževanja vajencev,
• organizirajo medpodjetniške centre za skupni del praktičnega izobraževanja vajencev,
• organizirajo opravljanje vmesnih preizkusov, s katerimi se ugotavlja uspešnost praktičnega izobraževanja pri delodajalcu.

Podrobnejše določbe o verifikaciji in vodenju registra učnih mest ter o izbrisu iz registra predpiše minister, pristojen za gospodarstvo.

Za posamezno strokovno področje oziroma za posamezne gospodarske in obrtne panoge oziroma za več panog zbornice lahko organizirajo strokovne sosvete, ki Strokovnemu svetu Republike Slovenije za poklicno izobraževanje posredujejo strokovne predloge in mnenja o zadevah iz njegove pristojnosti.

Sindikati skrbijo za uresničevanje pravic vajencev, ki so določene z zakonom in učno ter kolektivno pogodbo.

Sindikati predlagajo svoje predstavnike v izpitne organe zbornic in šol izmed uveljavljenih strokovnjakov s področja poklicnega izobraževanja.

V poklicno oziroma strokovno izobraževanje se lahko vključi, kdor izpolnjuje s tem zakonom in z izobraževalnim programom določene pogoje.

Z izobraževalnim programom se kot pogoj za vključitev lahko določijo posebna nadarjenost oziroma psihofizične sposobnosti, če so te potrebne za uspešno izobraževanje in opravljanje dela v določeni dejavnosti oziroma stroki.

Če poklicno izobraževanje izvaja delodajalec skupaj s šolo, je pogoj za vključitev v šolo tudi sklenjena učna pogodba.

V izobraževanje za pridobitev nižje poklicne izobrazbe se lahko vključi, kdor je izpolnil osnovnošolsko obveznost in uspešno končal najmanj sedmi razred osnovne šole ali je zaključil osnovnošolsko izobraževanje po prilagojenem izobraževalnem programu ter izpolnjuje druge z izobraževalnim programom določene pogoje.

V izobraževanje za pridobitev srednje poklicne in srednje strokovne izobrazbe se lahko vključi, kdor je uspešno zaključil osnovnošolsko izobraževanje ali nižjo poklicno šolo ter izpolnjuje druge z izobraževalnim programom določene pogoje.

V poklicno-tehniško izobraževanje za pridobitev srednje strokovne izobrazbe se lahko vključi, kdor je uspešno zaključil srednjo poklicno šolo in izpolnjuje druge z izobraževalnim programom določene pogoje.

V poklicni tečaj se lahko vključi, kdor je uspešno zaključil četrti letnik gimnazije in izpolnjuje druge z izobraževalnim programom določene pogoje.

V višje strokovno izobraževanje se lahko vključi, kdor je končal srednjo strokovno šolo, tehniško šolo ali gimnazijo in izpolnjuje druge z izobraževalnim programom določene pogoje.

V višje strokovno izobraževanje se lahko vključi tudi, kdor je opravil mojstrski izpit ali je končal srednjo poklicno šolo in ima tri leta delovnih izkušenj ter opravi preizkus znanj iz splošnoizobraževalnih predmetov v obsegu, ki je določen za poklicno maturo v srednjem strokovnem izobraževanju.

Šola si mora k obsegu vpisa pridobiti soglasje ministra.

Ministrstvo, pristojno za šolstvo, na predlog šol objavi skupen razpis za vpis v začetni letnik vsako leto, šest mesecev pred pričetkom šolskega leta. Število prostih mest mora zagotavljati vpis za vse vajence.

Šola lahko objavi razpis prostih mest za odrasle tudi v drugih rokih, kot je določen v prejšnjem odstavku.

Zbornice objavijo vsako leto, šest mesecev pred pričetkom šolskega leta, razpis prostih učnih mest.

Podrobnejše določbe o razpisu in izvedbi vpisa ter o razpisu učnih mest določi minister.

Število vajencev, dijakov oziroma študentov višje šole, ki jih šola vpiše v začetni letnik, se lahko za posamezno šolsko leto omeji, če je število prijavljenih kandidatov bistveno večje, kot so kadrovske in prostorske zmogljivosti šole.

Šola si mora k sklepu o omejitvi vpisa pridobiti soglasje ministra.

Merila za izbiro kandidatov se določijo z izobraževalnim programom.

Pri izbiri kandidatov se upoštevajo zlasti njihovi učni uspehi v predhodnem izobraževanju ter znanja oziroma spretnosti, ki so pomembne za uspešno izobraževanje oziroma opravljanje določenega poklica.

Kdor se poklicno izobražuje pri delodajalcu in v poklicni šoli, je vajenec.

Vajeniško razmerje se sklene z učno pogodbo.

Učno pogodbo lahko sklene, kdor je uspešno končal osnovnošolsko izobraževanje ter z zdravniškim potrdilom izkaže, da je zdravstveno sposoben za poklic, za katerega se želi izobraževati.

Učno pogodbo lahko sklene tudi, kdor ni uspešno zaključil osnovnošolskega izobraževanja, je pa izpolnil osnovnošolsko obveznost in je zaključil prvi letnik nižje poklicne šole.

Mladoletnik lahko sklene učno pogodbo, če v to privolijo starši oziroma njegov zakoniti zastopnik.

Vajenec se lahko začne pri delodajalcu praktično usposabljati, ko dopolni 15 let.