V pravilniku o normativih in standardih za izvajanje gimnazijskih programov (Uradni list RS, št. 76/03) se 1. člen spremeni tako, da se glasi:
»S tem pravilnikom se določajo normativi in standardi, ki so podlaga za:
– financiranje sistemiziranih delovnih mest strokovnih delavcev ter računovodsko-administrativnih in tehničnih delavcev v javnih vzgojno-izobraževalnih zavodih, ki izvajajo izobraževalne programe s področja srednjega šolstva,
– financiranje drugih nalog, povezanih z vzgojno-izobraževalno dejavnostjo,
– oblikovanje oddelkov in skupin v izobraževalnih programih splošnih in strokovnih gimnazij (v nadaljnjem besedilu: gimnazijski programi) ter maturitetnega tečaja.«.

V 3. točki 4. člena se besedilo «Učitelj, ki je član državne predmetne komisije za splošno maturo, ima zmanjšano tedensko učno obveznost, in sicer:« nadomesti z besedilom »Učitelju, ki je član državne predmetne komisije za splošno maturo, se tedenska učna obveznost lahko zmanjša, in sicer:«.

Za 5. členom se doda nov 5.a člen, ki se glasi:
»5.a člen
(obvezne izbirne vsebine)
Sredstva za izvedbo obveznih izbirnih vsebin, ki so sestavni del gimnazijskih programov, se določijo v odvisnosti od števila dijakov, vpisanih v posamezne letnike teh programov.
Merila za plačilo ur obveznih izbirnih vsebin se določijo s posamičnimi sklepi ministra, pristojnega za šolstvo.«.

V 9. členu se dodata novi peti in šesti odstavek, ki se glasita:
»Število oddelkov iz prvega in drugega odstavka tega člena se določi tako, da se:
– število dijakov, vpisanih v gimnazijske programe, deli s 30,
– število dijakov, vpisanih v izobraževalni program maturitetnega tečaja, deli s 34.
Če je na ta način izračunano skupno število oddelkov iz prejšnjega odstavka decimalno število, se pet in več desetink zaokroži navzgor do celega števila.«.

V 10. členu se dodata novi peti in šesti odstavek, ki se glasita:
»Število oddelkov iz prvega, drugega in tretjega odstavka tega člena se določi tako, da se:
– število dijakov (na umetniški gimnaziji brez dijakov, ki se vzporedno izobražujejo), vpisanih v gimnazijske programe, deli s 30,
– število dijakov umetniške gimnazije, ki se vzporedno izobražujejo, deli s 60,
– število dijakov, vpisanih v izobraževalni program maturitetni tečaj, deli s 34.
Če je na ta način izračunano skupno število oddelkov iz prejšnjega odstavka decimalno število, se pet in več desetink zaokroži navzgor do celega števila.«.

V 11. členu se dodata novi peti in šesti odstavek, ki se glasita:
»Število oddelkov iz prvega, drugega in tretjega odstavka tega člena se določi tako, da se:
– število dijakov (na umetniški gimnaziji brez dijakov, ki se vzporedno izobražujejo), vpisanih v gimnazijske programe, deli s 30,
– število dijakov umetniške gimnazije, ki se vzporedno izobražujejo, deli s 60,
– število dijakov, vpisanih v izobraževalni program maturitetnega tečaja, deli s 34.
Če je na ta način izračunano skupno število oddelkov iz prejšnjega odstavka decimalno število, se pet in več desetink zaokroži navzgor do celega števila.«.

V 22. členu se v podnaslovu za besedo »oddelka« dodata besedi »oziroma skupine«.
V prvem odstavku se za besedo »oddelka« dodata besedi »oziroma skupine«, za besedo »oddelek« se doda besedilo »oziroma kombinirano skupino«.

V 27. členu se doda nov tretji odstavek, ki se glasi:
»Število skupin, kot tudi vpisanih dijakov iz prvega odstavka tega člena je v višjih letnikih praviloma enako največ številu skupin oziroma številu vpisanih dijakov 1. letnika iste vpisne generacije.«.

46. člena se spremeni tako, da se glasi:
»Če šola organizira v povezavi s tretjim odstavkom 23. člena zakona o maturi v zaključnem letniku gimnazijskih programov pri tujih jezikih in pri latinščini v programu klasične gimnazije pripravo na maturo za osnovno in višjo raven zahtevnosti, lahko ne glede na določbe od 39. do 43. člena tega pravilnika doda v ta namen iz fonda ur, ki je po predmetnikih gimnazijskih programov določen v 4. letniku za izbirne predmete ter v okviru tedenske učne obremenitve, kot je za dijake določena s posameznim programom, dodatno še največ naslednje število ur pouka za tuji jezik, v odvisnosti od števila dijakov 4. letnika, in sicer:
– 35 ur letno, če ima do 50 dijakov,
– 70 ur letno, če ima od 51 do 115 dijakov,
– 105 ur letno, če ima več kot 115 dijakov.
Za latinščino v programu klasične gimnazije pa še največ naslednje število ur pouka, v odvisnosti od števila dijakov 4. letnika tega programa, in sicer:
– 35 ur letno, če ima do 50 dijakov,
– 70 ur letno, če ima od 51 do 79 dijakov,
– 105 ur letno, če ima več kot 79 dijakov.«.

Ta pravilnik začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije, uporabljati pa se začne 1. septembra 2004.