Delovanje na področju kulture je svobodno. Država in lokalne skupnosti skrbijo za uresničevanje javnega interesa na področju kulture.

Javni interes na področju kulture obsega zlasti:

• ustvarjanje možnosti za skladen kulturni razvoj Slovenije,
• zagotavljanje pogojev za ustvarjanje, posredovanje in dostopnost kulturnih vrednot,
• varstvo kulturne dediščine in naravne dediščine,
• uveljavljanje slovenske kulture doma in v svetu,
• kulturno vzgojo v šolstvu in izobraževanje za poklice na področju kulture,
• kulturološke raziskave.

Javni interes na področju kulture se uresničuje:

• z nacionalnim kulturnim programom,
• s kulturnimi programi lokalnih skupnosti,
• z opredelitvijo javnih služb in z ustanavljanjem javnih zavodov na področju kulture,
• z zagotavljanjem pogojev za opravljanje in razvoj kulturnih dejavnosti,
• z zagotavljanjem javnih sredstev za kulturo iz državnega proračuna in iz proračunov lokalnih skupnosti,
• z neposrednim financiranjem kulturnih programov oziroma projektov iz javnih sredstev,
• z ustanavljanjem javnih skladov za posamezna področja kulturnih dejavnosti,
• z oblikovanjem javne infrastrukture na področju kulture,
• s stimulativno davčno politiko,
• z določanjem posebnih pogojev za opravljanje posamezne dejavnosti na področju kulture, če to zahteva narava te dejavnosti.

Za uresničevanje javnega interesa na področju kulture se zagotavljajo sredstva iz državnega proračuna in iz proračunov lokalnih skupnosti skladno z njihovimi programi za naslednje namene:

• za varstvo kulturne dediščine in naravne dediščine,
• za izvajanje kulturnih programov, ki obsegajo sredstva za plače, avtorske honorarje in materialne stroške za izvedbo programov,
• za kritje neprogramskih stalnih stroškov javnih zavodov na področju kulture, ki obsegajo materialne stroške za obratovanje, amortizacijo in investicijsko vzdrževanje,
• za investicije v javno infrastrukturo na področju kulture,
• za vzpodbujanje umetniške ustvarjalnosti in za nagrade na področju kulture.

Obseg in vrste nalog se na posameznih področjih opredelijo v nacionalnem kulturnem programu in programih lokalnih skupnosti.

Kulturne dejavnosti lahko opravljajo posamezniki in pravne osebe kot pridobitne ali nepridobitne dejavnosti pod splošnimi pogoji, predpisanimi za opravljanje dejavnosti, če niso za opravljanje posamezne dejavnosti na področju kulture predpisani posebni pogoji.

Za kulturne dejavnosti po tem zakonu se štejejo vse oblike ustvarjanja, posredovanja in varovanja kulturnih vrednot na področju književne, glasbene, plesne, gledališke, likovne, filmske in video dejavnosti, varstva kulturne in naravne dediščine, razstavne in knjižnične dejavnosti ter založništva, kinematografije, radia in televizije in na drugih področjih.

Dejavnosti iz prejšnjega odstavka podrobneje določi minister, pristojen za kulturo (v nadaljnjem besedilu: minister), po predhodnem mnenju Sveta za kulturo. V dvomu, ali je posamezna dejavnost kulturna dejavnost po tem zakonu, odloči minister.

Kulturne prireditve se morajo najavljati, propagirati in pojasnjevati v slovenščini, na območjih, ki so določena kot narodnostno mešana, pa tudi v italijanščini ali madžarščini. Filmi se predvajajo v slovenščini ali s slovenskimi podnaslovi.

Izjeme od določb iz prejšnjega odstavka lahko dovoli minister.

Nacionalni kulturni program določa temelje kulturne politike in opredeljuje obseg dejavnosti na področju kulture, ki se financira oziroma sofinancira iz državnega proračuna in iz drugih javnih ter zasebnih sredstev.

Nacionalni kulturni program sprejme državni zbor na predlog vlade.

Nacionalni kulturni program določa zlasti:

• načela in cilje kulturne politike,
• ukrepe kulturne politike za razvoj kulturnih dejavnosti in za varstvo kulturne dediščine in naravne dediščine,
• merila za oblikovanje javne infrastrukture na področju kulture,
• merila za ustanavljanje javnih zavodov na področju kulture,
• ukrepe za razvoj ljubiteljske kulture,
• oblike pospeševanja kulturnega razvoja narodnostno mešanih in demografsko ogroženih območij,
• oblike pospeševanja kulturnega razvoja italijanske in madžarske narodne skupnosti in ukrepe za ohranitev kulturne dediščine na narodnostno mešanih območjih, ki je posebej vezana na zgodovinsko prisotnost narodnih skupnosti,
• oblike pospeševanja stikov s Slovenci zunaj Republike Slovenije,
• ukrepe za ohranjanje, povezanost in razvoj skupnega slovenskega kulturnega prostora,
• oblike pospeševanja mednarodnega kulturnega sodelovanja in programska izhodišča za promocijo slovenske kulture,
• usmeritve na področju varstva okolja in urejanja prostora z vidika varstva kulturne in naravne dediščine,
• usmeritve na področju kulturne vzgoje v šolstvu in izobraževanja za poklice v kulturi,
• usmeritve na področju kulturoloških raziskav,
• merila za področje ustvarjanja in posredovanja kulturnih programov po radiu in televiziji,
• usmeritve za stimulativno davčno politiko na področju davčnih olajšav in oprostitev pri obdavčevanju presežka prihodka nad odhodki organizacij na področju kulture, ki opravljajo nepridobitne dejavnosti, pri obdavčevanju tistih fizičnih in pravnih oseb, ki vlagajo v kulturne dejavnosti in ki vlagajo sredstva v vzdrževanje oziroma obnovo kulturne in naravne dediščine, pri davku na promet blaga in storitev s področja kulture, pri plačilu carin in drugih uvoznih dajatev ter sorodne ukrepe,
• obseg dejavnosti na posameznih področjih kulture, ki se financira oziroma sofinancira iz državnega proračuna ali iz drugih javnih sredstev, usmeritve za merila in kriterije iz četrtega odstavka 18. člena tega zakona in usmeritve za normative in standarde iz petega odstavka 18. člena tega zakona,
• okvirni obseg sredstev za kulturne dejavnosti in varstvo kulturne dediščine in kulturnih vrednot na področju naravne dediščine in razmerja med sredstvi, namenjenimi za posamezne od teh dejavnosti ter določitev razmerja med sredstvi, namenjenimi za financiranje javnih zavodov, javne infrastrukture na področju kulture in kulturnih programov v posameznih kulturnih dejavnostih,
• pomembnejša investicijska vlaganja v javno infrastrukturo na področju kulture,
• okvirna razmerja med sredstvi, ki se zagotavljajo za izvajanje kulturnih programov oziroma projektov iz državnega proračuna, v odvisnosti od sredstev iz drugih virov in iz proračunov lokalnih skupnosti,
• minimalne standarde in normative za letni odkup knjig za javne knjižnice in minimalne prostorske standarde za javne knjižnice, ki ne smejo biti nižji od povprečnih mednarodno uveljavljenih standardov in normativov.

Za izvajanje nacionalnega kulturnega programa skrbijo v okviru svojih pristojnosti vlada, ministrstvo, pristojno za kulturo in druga ministrstva.

Vlada vsako leto do 31. maja predloži državnemu zboru poročilo o izvajanju nacionalnega kulturnega programa v preteklem letu z oceno rezultatov in s predlogi potrebnih ukrepov.

Vlada ustanovi Svet za kulturo kot strokovno posvetovalno telo.

Predsednika in eno tretjino članov sveta imenuje Vlada na predlog ministra, tretjino na predlog Kulturniške zbornice Slovenije in strokovnih združenj kulturnih delavcev, ki niso člani zbornice in imajo več kot sto članov, tretjino pa po predlogih Slovenske akademije znanosti in umetnosti, interesnih združenj na področju ljubiteljske kulture, organiziranih za območje države ter italijanske in madžarske narodne skupnosti.

Število članov sveta in trajanje njihovega mandata ter način dela sveta določi vlada z aktom o ustanovitvi sveta.

Svet za kulturo:

• oblikuje vsebinska izhodišča in usmeritve za pripravo nacionalnega kulturnega programa,
• sodeluje pri pripravi predloga nacionalnega kulturnega programa,
• spremlja in ocenjuje izvajanje nacionalnega kulturnega programa in daje pobude za njegove spremembe in dopolnitve,
• daje mnenje k poročilu o izvajanju nacionalnega kulturnega programa,.
• ocenjuje stanje in razvoj kulturnih dejavnosti,
• obravnava predloge zakonov in drugih predpisov s področja kulture ter predloge drugih zakonov in predpisov, ki zadevajo področje kulture,
• daje pobude in predloge za urejanje drugih vprašanj na področju kulture.

Za sodelovanje pri opravljanju nalog ministrstva, pristojnega za kulturo, ustanovi minister svete, komisije ali ekspertne skupine kot strokovna posvetovalna telesa za posamezna področja kulturnih dejavnosti.

Sestavo svetov, komisij ali ekspertnih skupin, njihove naloge in način dela določi minister z aktom o ustanovitvi.

V Kulturniško zbornico Slovenije (v nadaljnjem besedilu: zbornica) se lahko vključujejo poklicna oziroma strokovna društva ali združenja v kulturnih dejavnostih po tem zakonu (5. člen) in poklicni ustvarjalci na področju kulture, ki niso njihovi člani, če izpolnjujejo pogoje za članstvo v teh društvih oziroma združenjih.

Zbornica začne delovati v skladu s tem zakonom, ko se vanjo vključi najmanj pet poklicnih oziroma strokovnih društev, ki imajo več kot sto članov, ali združenj, ki imajo več kot dvesto članov, ali najmanj sto strokovnih ustvarjalcev s področja kulture, ki niso člani teh društev ali združenj, vendar izpolnjujejo pogoje za članstvo v njih.

Ko so dani vsi pogoji za delovanje zbornice, se vanjo lahko vključujejo poklicna oziroma strokovna društva ali združenja s področja kulture brez omejitev na število članstva in posamezniki, strokovni ustvarjalci na področju kulture, ki niso člani teh društev ali združenj, vendar izpolnjujejo pogoje za članstvo v njih.

V zbornico se lahko vključujejo poklicna oziroma strokovna društva ali združenja kulturnih delavcev, ki imajo v svojem statutu ali pravilih določeno kot pogoj za članstvo poklicno usposobljenost za opravljanje kulturne dejavnosti in določen postopek za ugotavljanje tega pogoja, ter vodijo evidenco svojih članov.

Zbornica:

• spremlja in ocenjuje stanje na področju kulture in uresničevanje nacionalnega kulturnega programa ter daje v zvezi s tem mnenja, pobude in predloge,
• daje mnenje k predlogu nacionalnega kulturnega programa in k poročilu o izvajanju nacionalnega kulturnega programa,
• daje mnenje k predlogom zakonov in drugih predpisov s področja kulture ter k predlogom drugih zakonov in predpisov, ki zadevajo področje kulture,
• daje ministru mnenje o zahtevi za vpis v razvid samostojnih ustvarjalcev na področju kulture in o zahtevi za odobritev plačila prispevkov za socialno zavarovanje,
• predlaga imenovanje članov Sveta za kulturo in članov svetov, komisij ali ekspertnih skupin iz 12. člena tega zakona ter članov strokovnega sveta javnega zavoda iz 45. člena tega zakona,
• daje strokovno pomoč svojim članom,
• opravlja druge naloge, ki jih določa zakon in statut zbornice.

Zbornica je javna pravna oseba,

Upravni odbor zbornice sestavljajo predstavniki posameznih poklicnih oziroma strokovnih društev ali združenj, ki so včlanjeni v zbornico in predstavniki neodvisnih strokovnih ustvarjalcev na področju kulture, ki so včlanjeni v zbornico. Predsednika izvolijo člani upravnega odbora izmed sebe z večino glasov.

Organizacijo, naloge in delovanje zbornice določi statut zbornice, ki ga sprejme upravni odbor in ki začne veljati po pridobljenem soglasju Državnega zbora.

Zbornica se financira s članarino in z drugimi prispevki članov ter s sredstvi iz državnega proračuna in iz drugih virov.

Kulturni programi oziroma projekti se financirajo oziroma sofinancirajo iz državnega proračuna zlasti v obliki subvencij, dotacij, študijskih in delovnih štipendij, odkupov umetniških del ipd.

Ministrstvo, pristojno za kulturo, oziroma javni skladi zbirajo predloge za financiranje ali sofinanciranje kulturnih programov oziroma projektov z javnim razpisom in sklepajo z izbranimi izvajalci teh programov oziroma projektov pogodbe o financiranju oziroma sofinanciranju.

Izjemoma smejo ministrstvo, pristojno za kulturo oziroma javni skladi skleniti pogodbo o sofinanciranju kulturnega programa oziroma projekta brez javnega razpisa, če gre za posebno pomemben program oziroma projekt, ki ga ni bilo mogoče vnaprej načrtovati.

Minister predpiše postopke ter merila in kriterije za izbiro predlogov kulturnih programov ali projektov iz prvega odstavka na osnovi nacionalnega kulturnega programa.

Minister določi normative in standarde za financiranje ali sofinanciranje kulturnih programov oziroma projektov na osnovi nacionalnega kulturnega programa.

Predloge za financiranje oziroma sofinanciranje kulturnih programov oziroma projektov lahko dajo posamezniki in pravne osebe, ki so vpisani v razvid izvajalcev kulturnih programov pri ministrstvu, pristojnem za kulturo.

Pogoje, ki jih morajo izpolnjevati posamezniki in pravne osebe za vpis v razvid izvajalcev kulturnih programov, predpiše minister.

Ministrstvo, pristojno za kulturo oziroma javni skladi lahko izvajalcem kulturnih programov, ki niso javni zavodi in s svojimi programi trajneje zadovoljujejo kulturne potrebe na posameznem področju, za določeno obdobje krijejo neprogramske stalne stroške v obsegu kot javnim zavodom na področju kulture.

O tem sklene ministrstvo oziroma javni sklad posebno pogodbo z izvajalcem.

Pogodba iz prejšnjega odstavka se sklene za obdobje od enega do treh let.

Izvajalci kulturnih programov, ki se financirajo ali sofinancirajo iz državnega proračuna, morajo predložiti ministrstvu, pristojnemu za kulturo vsako leto najkasneje do konca februarja, poročilo o izvedbi kulturnih programov in porabi finančnih sredstev iz državnega proračuna v preteklem letu.

Država in lokalne skupnosti lahko za izvajanje nacionalnega kulturnega programa ustanovijo javne sklade, na katere se prenese financiranje kulturnih programov oziroma projektov iz državnega proračuna na področju, za katerega je sklad ustanovljen.

Javni sklad se ustanovi z zakonom oziroma odlokom lokalne skupnosti.

Javni sklad posluje po predpisih, ki veljajo za javne zavode, če ni z zakonom drugače določeno.