Čistopis z vidnimi spremembami

Čistopisu je dodan prikaz, kjer imate spremembe vidne. Kliknite spodaj pod nazivom predpisa na zavihek "Spremembe".

Izberi paket

Čistopis z lažjim branjem členov

V posebnem prikazu čistopisa lahko besedilo sklicevanih členov berete že znotraj osnovnega člena. Kliknite spodaj pod nazivom predpisa na zavihek "Čistopis".

Izberi paket

Pri členih imate pojasnila

Če obstaja pojasnilo člena, ga dobite že pri njem. Imate več kot 2500 pojasnil FURS, ministrstev in strokovnjakov. Za prikaz pojasnil, kliknite na ikono desno poleg člena.

Izberi paket

Dodano imate kazalo predpisa

S kazalom lažje vidite strukturo predpisa in navigirate po njem.
Za prikaz kazala kliknite spodaj na "Kazalo".

Izberi paket

Lažje branje členov

"Branje člen v členu" vam v čistopisu omogoča branje besedila sklicevanih členov že znotraj osnovnega člena.

Izberi paket

POZOR: to ni najnovejša različica besedila

Pravilnik o napredovanju zaposlenih v javnih zavodih s področja raziskovalne in razvojne dejavnosti

DRUGO - ZA POSREDNE PRORAČUNSKE UPORABNIKE -

Velja od: Objavljeno:

Objavljeno v:

    1. Kazalo
I. SPLOŠNI DOLOČBI
1. člen
(predmet urejanja)

(1) S tem pravilnikom se določata način in postopek preverjanja izpolnjevanja pogojev za napredovanje javnih uslužbencev na delovnem mestu oziroma v nazivu v višji plačni razred v javnih zavodih s področja raziskovalne in razvojne dejavnosti (v nadaljevanju: javni zavod).

(2) Javni uslužbenci v javnih zavodih (v nadaljevanju: javni uslužbenci) po določbah tega pravilnika so direktor (plačna podskupina B1), raziskovalci in strokovni sodelavci (plačni podskupini H1 in H2) ter strokovno-tehnično osebje (plačne podskupine J1 do J3).

(3) Napredovanje javnega uslužbenca v plačne razrede po tem pravilniku ne izključuje hkratnega napredovanja javnega uslužbenca v višji naziv, če javni uslužbenec izpolnjuje predpisane pogoje za napredovanje v višji naziv v skladu z določbami področnih predpisov, ki urejajo pogoje in postopke napredovanja oziroma pridobitve nazivov.

(4) Javni uslužbenec napreduje v plačni razred vsaka tri leta, če izpolnjuje predpisane pogoje. Pogoj za napredovanje v višji plačni razred je delovna uspešnost, izkazana v napredovalnem obdobju.

2. člen
(pomen izrazov)

(1) Odgovorna oseba po tem pravilniku je poslovodni organ, ki izvršuje pravice in dolžnosti delodajalca v javnih zavodih.

(2) Napredovalno obdobje je čas od zadnjega napredovanja oziroma prve zaposlitve v javnem sektorju, v katerem javni uslužbenec pridobi tri letne ocene, ki mu omogočajo napredovanje.

(3) Ocenjevalno obdobje je obdobje od 1. januarja do 31. decembra, v katerem se javnega uslužbenca oceni.

(4) Odlična ocena delovne uspešnosti pomeni odlično opravljeno delo, to je visoko nad pričakovanji glede na kriterije ocenjevanja, v ocenjevalnem oziroma napredovalnem obdobju.

(5) Zelo dobra ocena delovne uspešnosti pomeni zelo dobro opravljeno delo, to je nad pričakovanji glede na kriterije ocenjevanja, v ocenjevalnem oziroma napredovalnem obdobju.

(6) Dobra ocena delovne uspešnosti pomeni dobro opravljeno delo, to je v skladu s pričakovanji glede na kriterije ocenjevanja, v ocenjevalnem oziroma napredovalnem obdobju.

(7) Zadovoljiva ocena delovne uspešnosti pomeni zadovoljivo opravljeno delo, to je delno pod pričakovanji glede na kriterije ocenjevanja, v ocenjevalnem oziroma napredovalnem obdobju.

(8) Nezadovoljiva ocena delovne uspešnosti pomeni nezadovoljivo opravljeno delo, to je v celoti pod pričakovanji glede na kriterije ocenjevanja, v ocenjevalnem oziroma napredovalnem obdobju.

II. NAČIN IN POSTOPEK PREVERJANJA IZPOLNJEVANJA POGOJEV
3. člen
(način preverjanja izpolnjevanja pogojev)

(1) Preverjanje izpolnjevanja pogojev se izvede na osnovi treh letnih ocen delovne uspešnosti.

(2) Ocena delovne uspešnosti javnega uslužbenca je lahko: odlično, zelo dobro, dobro, zadovoljivo in nezadovoljivo. Za raziskovalce iz plačne podskupine H1 (v nadaljevanju: raziskovalec) je ocena delovne uspešnosti izražena v točkah.

(3) Letna ocena delovne uspešnosti se opravi na osnovi elementov iz prvega odstavka 17. člena ZSPJS:

  • rezultati dela,
  • samostojnost, ustvarjalnost in natančnost pri opravljanju dela,
  • zanesljivost pri opravljanju dela,
  • kvaliteta sodelovanja in organizacija dela ter
  • druge sposobnosti v zvezi z opravljanjem dela.

(4) Podrobnejša opredelitev kriterijev po elementih delovne uspešnosti iz tretjega odstavka tega člena je v Prilogi III, ki je sestavni del tega pravilnika, razen za raziskovalce, za katere je podrobnejša opredelitev kriterijev po elementih delovne uspešnosti iz tretjega odstavka tega člena v Prilogi IV, ki je sestavni del tega pravilnika.

4. člen
(postopek ocenjevanja)

(1) Javne uslužbence, ki so pri javnem zavodu zaposleni za določen ali nedoločen čas, za polni delovni čas ali delovni čas, krajši od polnega delovnega časa, se oceni enkrat letno.

(2) Postopek ocenjevanja javnega uslužbenca se izvede vsako leto najkasneje do 15. marca.

(3) Pri postopku ocenjevanja se ocenijo javni uslužbenci, ki so v prejšnjem koledarskem letu opravljali delo najmanj šest mesecev. Ocenijo se tudi tisti javni uslužbenci, ki so zaradi napotitve s strani delodajalca odsotni več kot šest mesecev in ki so odsotni več kot šest mesecev zaradi poškodbe pri delu, poklicne bolezni in starševskega varstva (porodniški dopust).

(4) V roku iz drugega odstavka tega člena mora odgovorna oseba oziroma nadrejeni javnega uslužbenca, ki ga določi odgovorna oseba, izpolniti Ocenjevalni list za oceno delovne uspešnosti javnega uslužbenca v ocenjevalnem obdobju (Priloga I, ki je sestavni del tega pravilnika) ter javnega uslužbenca seznaniti s pisno oceno in z utemeljitvijo. Zbirni podatki o ocenah v napredovalnem obdobju se vpisujejo v Evidenčni list napredovanja javnega uslužbenca v napredovalnem obdobju (Priloga II, ki je sestavni del tega pravilnika). Ocenjevalni in evidenčni listi se hranijo v personalni mapi javnega uslužbenca.

(5) Javnega uslužbenca, ki na podlagi določb tretjega odstavka tega člena ni ocenjen, se oceni ob naslednjem roku ocenjevanja iz drugega odstavka tega člena.

(6) Oceno javnega uslužbenca določi odgovorna oseba oziroma nadrejeni javnega uslužbenca po pooblastilu odgovorne osebe.

5. člen
(postopek preverjanja izpolnjevanja pogojev)
(1) Ocene javnih uslužbencev se točkujejo, in sicer ocena odlično s 5 točkami, ocena zelo dobro s 4 točkami, ocena dobro s 3 točkami in ocena zadovoljivo z 2 točkama. Ocena nezadovoljivo se ne točkuje. Točke se vpišejo v Evidenčni list napredovanja javnega uslužbenca v napredovalnem obdobju (Priloga II). Izpolnjevanje preverjanja pogojev se ugotovi na podlagi seštevka treh letnih ocen.
(2) Za en plačni razred napredujejo tisti javni uslužbenci, ki v napredovalnem obdobju dosežejo:
– ob prvem in drugem napredovanju najmanj 11 točk,
– ob tretjem in četrtem najmanj 12 točk,
– ob petem najmanj 13 točk,
– ob nadaljnjih napredovanjih najmanj 14 točk.
(3) Javni uslužbenci, ki izpolnjujejo predpisane pogoje, lahko napredujejo za največ dva plačna razreda, če ob prvem napredovanju dosežejo najmanj 14 točk, ob nadaljnjih napredovanjih pa 15 točk.
(4) Javnemu uslužbencu, ki na podlagi seštevka treh letnih ocen ni zbral zadostnega števila točk za napredovanje, se ponovno preveri izpolnjevanje pogojev za napredovanje naslednje leto ob preverjanju izpolnjevanja pogojev za napredovanje. Javni uslužbenec napreduje, ko skupaj doseže tri ocene, ki pomenijo izpolnitev pogojev za napredovanje. Pri tem se upoštevajo tri najugodnejše ocene v obdobju od zadnjega napredovanja.
(5) Ne glede na določbe drugega, tretjega in četrtega odstavka tega člena napreduje javni uslužbenec za en plačni razred, če je v času od zadnjega napredovanja oziroma prve zaposlitve preteklo najmanj šest let in je v tem obdobju dosegel povprečno oceno najmanj dobro.
(6) Izpolnjevanje pogojev za napredovanje javnih uslužbencev ugotovi odgovorna oseba.
6. člen
(posebnosti načina preverjanja izpolnjevanja pogojev za raziskovalce)

(1) Ne glede na prejšnji člen se za raziskovalce način preverjanja izpolnjevanja elementov iz prve, druge in tretje alineje tretjega odstavka 3. člena tega pravilnika izvaja z ugotavljanjem letno doseženega števila točk oziroma letno doseženega števila točk v razmerju z letnim deležem točk, potrebnih za izvolitev v ustrezni raziskovalni naziv, določenih v predpisu, ki ureja pogoje, kvalitativne in kvantitativne kriterije ter merila in postopek za izvolitev raziskovalcev v raziskovalni naziv, in predstavlja 60% letne ocene delovne uspešnosti raziskovalca. Pri tem se ocena delovne uspešnosti iz prve, druge in tretje alineje tretjega odstavka 3. člena tega pravilnika za raziskovalca, ki se točkuje z maksimalno 15 točkami, oblikuje na naslednji način:

  • ocena odlično (15 točk) se dodeli za vsaj minimalno določeno število točk, potrebnih za izvolitev v ustrezni raziskovalni naziv,

  • ocene zelo dobro (12 točk), dobro (9 točk) in zadovoljivo (6 točk) se dodeljujejo v razmerju (število C) doseženega števila točk, potrebnih za izvolitev v ustrezni raziskovalni naziv (število A), z minimalnim številom točk, potrebnih za izvolitev v ustrezni raziskovalni naziv (število B), pri čemer se zmnožek (število X) tega razmerja (število C) z maksimalnimi 15 točkami zaokroži na najbližjo oceno, v primeru dosežene vmesne ocene pa zaokroži navzgor:

    X = 15 x C (A / B)

(2) V skladu s prejšnjim odstavkom mora raziskovalec doseči naslednje število točk:

  1. Asistent (kot znanstveni naziv), asistent (kot strokovno-raziskovalni naziv) oziroma razvijalec (kot razvojni naziv), asistent z magisterijem (kot znanstveni naziv), višji asistent (kot strokovno-raziskovalni naziv) oziroma višji razvijalec (kot razvojni naziv) in asistent z doktoratom (kot znanstveni naziv), višji strokovno raziskovalni asistent (kot strokovno-raziskovalni naziv) oziroma samostojni razvijalec (kot razvojni naziv) najmanj tolikšen delež točk, potrebnih za izvolitev v naziv znanstveni sodelavec (kot znanstveni naziv), strokovno raziskovalni sodelavec (kot strokovno-raziskovalni naziv) oziroma razvojni sodelavec (kot razvojni naziv), kot sledi:
  • asistent, asistent oziroma razvijalec - 3% točk,
  • asistent z magisterijem, višji asistent oziromavišji razvijalec - 8% točk,
  • asistent z doktoratom, višji strokovno raziskovalniasistent oziroma samostojni razvijalec - 13% točk.
  1. Znanstveni sodelavec (kot znanstveni naziv), strokovno raziskovalni sodelavec (kot strokovno-raziskovalni naziv) oziroma razvojni sodelavec (kot razvojni naziv), višji znanstveni sodelavec (kot znanstveni naziv), višji strokovno raziskovalni sodelavec (kot strokovno-raziskovalni naziv) oziroma višji razvojni sodelavec (kot razvojni naziv) in znanstveni svetnik (kot znanstveni naziv), strokovno raziskovalni svetnik (kot strokovno-raziskovalni naziv) oziroma razvojni svetnik (kot razvojni naziv) najmanj tolikšen delež točk, potrebnih za izvolitev v naziv znanstveni svetnik oziroma strokovno raziskovalni svetnik oziroma razvojni svetnik, kot sledi:
  • znanstveni sodelavec, strokovno raziskovalnisodelavec oziroma razvojni sodelavec - 3% točk,
  • višji znanstveni sodelavec, višji strokovnoraziskovalni sodelavec oziroma višji razvojnisodelavec - 5% točk,
  • znanstveni svetnik, strokovno raziskovalnisvetnik oziroma razvojni svetnik - 7% točk.

(3) Elementa delovne uspešnosti iz četrte in pete alineje tretjega odstavka 3. člena tega pravilnika predstavljata vsak po 20% letne ocene delovne uspešnosti raziskovalca in se točkujeta na naslednji način: ocena odlično s 5 točkami, ocena zelo dobro s 4 točkami, ocena dobro s 3 točkami, ocena zadovoljivo z 2 točkama, ocena nezadovoljivo pa se ne točkuje.

(4) Letna ocena delovne uspešnosti za raziskovalca je doseženo skupno število točk iz prvega in tretjega odstavka tega člena.

(5) Določbe tega člena se smiselno uporabljajo za strokovne sodelavce v humanistiki, izvoljene v naziv strokovni sodelavec v humanistiki, samostojni strokovni sodelavec v humanistiki in samostojni strokovni sodelavec – specialist v humanistiki, če niso prevedeni v strokovno-raziskovalni naziv.

Zakaj ne vidim vseh členov?

Naročniki vidijo tudi preostalih 10 členov.

Naročite se tukaj in pridobite dostop do vseh vsebin.
Če ste že naročnik se prijavite tukaj.

Naročite se
Povezane vsebine

Zastavite nam vprašanje

Vprašanja so na voljo le prijavljenim uporabnikom.
Napaka pri pošiljanju vprašanja.
Vprašanje lahko zastavijo samo prijavljeni uporabniki.
Vprašanje je prekratko.
Obogatite vprašanje z dodatnimi informacijami. Hvala!
Presegli ste kvoto vprašanj.
V trenutnem naročniškem obdobju ste porabili vsa vprašanja. Za dodatno svetovanje nas kontaktirajte.
Pri svetovanju zagotavljamo diskretnost in anonimnost.
Zahvaljujemo se za poslano vprašanje.
Potrudili se bomo, da vam odgovorimo čimprej!