Pogodba velja:
A) Krajevno: za območje Republike Slovenije.
B) Stvarno:
(1) Za vse delodajalce, ki so člani Združenja za elektroindustrijo pri Gospodarski zbornici Slovenije po standardni klasifikaciji dejavnosti (Uradni list RS, št. 2/02) in člani Sekcije za kovine pri Združenju delodajalcev Slovenije, ki opravljajo dejavnosti:
– DK/29.71 – proizvodnja električnih gospodinjskih strojev in naprav,
– DL/30, 31, 32, 33 – proizvodnja električne in optične opreme,
C) Osebno:
(1) Za vse delavce, zaposlene pri delodajalcih iz točke B te pogodbe, ki imajo sedež na območju Republike Slovenije in za delavce pri delodajalcih, ki opravljajo delo na območju Republike Slovenije.
(2) Ta kolektivna pogodba ne velja za poslovodne osebe in vodilne delavce razen če je tako določeno s kolektivno pogodbo pri delodajalcu, s splošnim aktom delodajalca ali s pogodbo o zaposlitvi.
(3) Kolektivna pogodba dejavnosti se glede pravic, ki jih izrecno navaja zakon ali ta kolektivna pogodba, uporablja tudi za učence, dijake in študente na praktičnem usposabljanju in vajence.
D) Časovno:
(1) Ta pogodba stopi v veljavo s podpisom pogodbenih strank, uporabljati pa se začne osmi dan po objavi v Uradnem listu R Slovenije, razen če s to pogodbo za posamezna določila ni določeno drugače. Pogodba je sklenjena za dve leti od datuma podpisa.
(2) Če nobena od pogodbenih strank najkasneje 3 mesece pred iztekom veljavnosti te pogodbe pisno ne izjavi, da ne želi podaljšati njene veljavnosti, se njena veljavnost podaljša še za dve leti. Če katera od pogodbenih strank pisno izjavi, da ne želi podaljšati veljavnosti te kolektivne pogodbe, se le-ta uporablja še eno leto od izteka njene veljavnosti.
(3) Tarifna priloga se sklene za obdobje enega koledarskega leta. Če stranki kolektivne pogodbe ne skleneta nove tarifne priloge, se njena uporaba podaljša za eno koledarsko leto.
2. Pomen izrazov v tej kolektivni pogodbi in drugo
(1) Izraza »delavec« in »delodajalec« se v tej kolektivni pogodbi uporabljata v pomenu in obsegu kot to opredeljuje Zakon o delovnih razmerjih. Delodajalci in delavci imajo status uporabnikov te kolektivne pogodbe.
(2) »Gospodarska dejavnost« je vsaka dejavnost, ki se opravlja z namenom pridobivanja dobička, v statusni obliki, ki jo predvideva zakon. Šteje se, da gre za opravljanje dejavnosti na pridobitni način, če je subjekt statusno organiziran v obliki, katere temeljni namen je pridobivanje dobička.
(3) »Poslovodne osebe« so osebe, ki vodijo poslovanje pri delodajalcu in so s temi pooblastili vpisane v ustrezni register.
(4) »Vodilni delavci« so tisti delavci, ki so določeni z drugo alinejo 157. člena Zakona o delovnih razmerjih in tisti, ki jih določi delodajalec.
(5) Izraz "sindikat" pomeni sindikate, katerih člani so delavci, zaposleni pri delodajalcu.
(6) »Splošni akt« je akt delodajalca, ki na splošen način ureja posamezna vprašanja v zvezi z delovnimi razmerji skladno z Zakonom o delovnih razmerjih in to kolektivno pogodbo.
(7) Pomen izrazov, ki se nanašajo na plače in druge osebne prejemke, je naveden v poglavju o plačah.
(8) V tej kolektivni pogodbi uporabljena izraza delavec in delodajalec, zapisana v moški spolni slovnični obliki, sta uporabljena kot nevtralna za ženske in za moške.
(9) Kadar je v tej kolektivni pogodbi skupaj uporabljena besedna zveza »kolektivna pogodba ali splošni akt delodajalca« je mišljen splošni akt delodajalca po tretjem odstavku 8. člena Zakona o delovnih razmerjih.
(10) »Vrsta del« je sklop nalog in opravil, za katerih opravljanje se sklepa pogodba o zaposlitvi, ki so sorodne narave, na enak način prispevajo k izvajanju poslovnih funkcij pri delodajalcu ter je za njihovo izvajanje potrebna podobna smer in stopnja predhodne izobrazbe in/ali v sistemu strokovnega usposabljanja v podjetju pridobljena znanja, spretnosti in usposobljenosti. Kolikor se pri delodajalcu pogodbe o zaposlitvi sklepajo za delovna mesta, v kolektivni pogodbi ali splošnem aktu pri delodajalcu pa pojem »delovno mesto« ni opredeljen drugače, se šteje, da zanj velja enaka definicija, kot za »vrsto del« po tej pogodbi.
(11) Pri uveljavljanju pravic na podlagi »delovne dobe pri zadnjem »delodajalcu« se v omenjeno delovno dobo šteje vsa delovna doba (neprekinjena ali prekinjena):
– pri zadnjem delodajalcu,
– pri delodajalcih, ki so pravni predniki zadnjega delodajalca,
– pri delodajalcih, ki so z njim kapitalsko povezani z večinskim deležem,
– za prevzete delavce pa tudi delovna doba pri delodajalcih, od katerih so bili prevzeti.
(12) Pri uveljavljanju pravic delavcev na podlagi delovne dobe, se v delovno dobo vštevajo izpolnjena leta delovne dobe, ki jih je delavec prebil na delu in so ustrezno potrjena z vpisom v delovno knjižico.
(13) »Najnižja osnovna plača« je najnižja osnovna plača za posamezni tarifni razred. »Osnovna plača« je plača delavca po pogodbi o zaposlitvi, določena v skladu s kolektivno pogodbo ali splošnim aktom.
(14) »Sindikalni zaupnik« je oseba, zaposlena pri delodajalcu, ki jo izvolijo člani sindikata ali imenuje organ sindikata, o čemer sindikat pisno obvesti delodajalca.
(15) »Sindikalni funkcionar« v smislu drugega odstavka 36. člena te kolektivne pogodbe je oseba, zaposlena pri delodajalcu, ki opravlja sindikalno delo nepoklicno in je izvoljena ali imenovana s strani organa sindikata v organe sindikatov na državnem, panožnem in regijskem ali območnem nivoju, ali je pridobila status zunanjega sindikalnega pooblaščenca, kar dokazuje z ustreznim dokumentom.
(16) Kadar je v tej kolektivni pogodbi uporabljen izraz »uredba«, je mišljena vsakokratna veljavna Uredba vlade RS, ki določa višino povračil stroškov v zvezi s delom in drugih dohodkov, ki se ne vštevajo v davčno osnovo.
(17) »Javni prevoz« je prevoz, ki je pod enakimi pogoji dostopen vsem uporabnikom prevoznih storitev in se izvaja v komercialne namene, razen prevoza, ki se opravlja z osebnim ali s kombiniranim vozilom.
3. Enotni minimalni standardi
(1) Določila te kolektivne pogodbe predstavljajo enotne minimalne standarde.
(2) Odstopanje od minimalnega standarda je dovoljeno na podlagi zakona in posebnega pisnega sporazuma med reprezentativnim sindikatom pri delodajalcu in delodajalcem, v primerih in pod pogoji, kot je to določeno s to kolektivno pogodbo.
(1) Dela se razvrščajo v devet tarifnih razredov glede na zahtevnost in zahtevano strokovno izobrazbo, določeno v splošnem aktu, in sicer:
- tarifni razred: (enostavna dela)
Dela, za katera se ne zahteva priučevanje in za katera zadostuje nedokončana osnovna šola.
- tarifni razred: (manj zahtevna dela)
Dela, za katera se zahtevajo poleg osnovnošolske izobrazbe še krajši eno- ali večmesečni tečaji.
- tarifni razred: (srednje zahtevna dela)
Dela, za katera se zahteva zaključen 2-letni ali verificiran program nižjega poklicnega ali strokovnega izobraževanja.
- tarifni razred: (zahtevna dela)
Dela, za katera se zahteva zaključni 3-letni program javno priznanega srednjega poklicnega izobraževanja ali najmanj 2 leti in pol javno priznanega nižjega poklicnega ali strokovnega izobraževanja.
- tarifni razred: (bolj zahtevna dela)
Dela, za katera se zahtevajo najmanj 3 leta srednjega poklicnega ali strokovnega izobraževanja in mojstrski, delovodski ali poslovodski izpit ali najmanj 4 leta javno priznanega srednjega strokovnega oziroma tehničnega izobraževanja.
- tarifni razred (zelo zahtevna dela)
Dela, za katera se zahteva višješolska izobrazba ali izobrazba pridobljena po programu višješolskega strokovnega izobraževanja.
- tarifni razred: (visoko zahtevna dela)
Dela, za katera se zahteva visokošolska izobrazba ali univerzitetna izobrazba.
- tarifni razred (najbolj zahtevna dela)
Dela za katera se zahteva magisterij, specializacija ali državni izpit po končanem univerzitetnem izobraževanju.
- tarifni razred: (izjemno pomembna, najbolj zahtevna dela)
Dela za katera se zahteva javno priznan doktorat znanosti.
Tipična dela
Tipična dela po tarifnih razredih so priloga št. 2 k tej pogodbi.
(1) Razvrstitev vrste del po zahtevnosti opravi delodajalec s splošnim aktom.
(2) Konkretne vrste del, ki se opravljajo pri delodajalcu, se opredelijo s splošnim aktom.
(3) Delodajalec je dolžan pred sprejemom splošnega akta, navedenega v prvega in drugega odstavku tega člena, oziroma njegovi spremembi in dopolnitvi, le tega posredovati v mnenje reprezentativnim sindikatom pri delodajalcu in se do njihovega mnenja pisno opredeliti.
(4) V primeru dvoma pri razvrščanju vrste del v tarifne razrede, se uporabljajo veljavni šifranti poklicev.
Delodajalec, ki prenese pooblastilo za odločanje o posamičnih pravicah in obveznostih ter odgovornostih delavcev na vodilnega delavca pri delodajalcu, mora o obsegu danega pooblastila, na način, ki je pri delodajalcu običajen, pisno obvestiti delavce.
(1) Delavec sklene delovno razmerje v skladu z zakonom o delovnih razmerjih, kolektivno pogodbo ali splošnim aktom.
(2) Čas trajanja delovnih izkušenj, ki jih delodajalec zahteva kot pogoj za sklenitev delovnega razmerja, mora biti določen v splošnem aktu.
(3) Zahtevane delovne izkušnje lahko znašajo največ 5 let.
(2) Določba iz prejšnjega odstavka se uporablja tudi za zaposlovanje delavcev pri delodajalcu, ki nadaljuje poslovanje s sklenjeno prisilno poravnavo v stečaju ali pri delodajalcu, ki je kupil premoženje prejšnjega delodajalca v stečaju ali likvidacijskem postopku.
– poskusno delo (če se zahteva),
– tarifni in plačilni razred (če je plačilni razred določen pri delodajalcu), znesek osnovne plače na mesec ali na uro,
– način ugotavljanja delovne uspešnosti, pri čemer se stranki lahko sklicujeta na veljavne kolektivne pogodbe ali splošni akt.
(2) Pogodba o zaposlitvi mora vsebovati opis dela, ki ga mora delavec po pogodbi o zaposlitvi opravljati ali pa mora biti k pogodbi o zaposlitvi priložena kopija opisa del iz splošnega akta.
(3) Kraj dela, določen v pogodbi o zaposlitvi, mora biti določen tako, da je opredeljen. Kadar je kraj dela določen v širšem smislu, mora pogodba o zaposlitvi vsebovati določilo, da je delavec lahko v skladu s pogodbo o zaposlitvi napoten na delo tudi v drug kraj, brez spremembe pogodbe o zaposlitvi ter o pogojih za tako napotitev.
(4) Delodajalec mora delavca ob nastopu dela seznaniti z vsebino kolektivnih pogodb in splošnih aktov, ki določajo njegove pravice in obveznosti.
(5) Delodajalec kolektivne pogodbe oziroma splošne akte hrani na mestu, dostopnem vsem delavcem. Delavec lahko kadarkoli zahteva vpogled v vsebino kolektivnih pogodb oziroma splošnih aktov, česar mu delodajalec ne sme odreči.
(6) Če delodajalec brez odpovedi veljavne pogodbe o zaposlitvi, ponudi delavcu spremembo pogodbe o zaposlitvi ali sklenitev nove, s katero predlaga spremembo ali nadomestitev veljavne pogodbe o zaposlitvi, se mora delavec do predloga delodajalca opredeliti najkasneje v 15 delovnih dneh.
(1) Poleg primerov, ki jih določa zakon, je delovno razmerje za določen čas za dalj časa, kot to določa zakon, mogoče skleniti tudi zaradi izvedbe dela, ki je projektno organizirano.
(2) Projektno organizirano je delo, ki je vezano na program oziroma opredelitve iz programa, ki ni stalen, temveč je projekt, ki se samostojno začne in konča. Za projektno delo se zahtevajo določena organizacijska struktura, standardizacija postopkov priprave, izvedbe in spremljanja vsakega posameznega projekta in urejena projektna ter preostala sistemska dokumentacija.
(3) Delodajalec in sindikat v roku 90 dni od uveljavitve te pogodbe oblikujeta paritetni način spremljanja sklepanja pogodb o zaposlitvi za določen čas glede razlogov za to in oblikovanja predlogov za sprejem ukrepov, ki bodo omogočali sklepanje pogodb o zaposlitvi za nedoločen čas z delavci, ki imajo sklenjeno pogodbo o zaposlitvi za določen čas dalj kot eno leto.
(1) Trajanje poskusnega dela za posamezna dela znaša, če ni drugače določeno v pogodbi o zaposlitvi:
- za dela I. do III. tarifnega razreda največ 1 mesec,
- za dela IV. tarifnega razreda največ 2 meseca,
- za dela V. tarifnega razreda največ 3 mesece,
- za dela VI. tarifnega razreda največ 4 mesece,
- za dela VII., VIII. in IX. tarifnega razreda največ 6 mesecev.
(2) Z načinom spremljanja poskusnega dela mora biti delavec seznanjen pred nastopom dela.
(3) Delavec mora biti z oceno o opravljenem poskusnem delu seznanjen 3 delovne dni pred iztekom poskusnega dela, sicer se šteje, da je poskusno delo uspešno opravil.
(2) Delodajalec lahko začne postopek ugotavljanja znanja in zmožnosti ter postopek ugotavljanja pričakovanih rezultatov dela delavca le na podlagi predhodno zbrane dokumentacije, ki mora izkazovati delavčevo uspešnost pri delu.
(3) Delodajalec najmanj tri dni pred razgovorom vroči delavcu dokumentacijo, na podlagi katere je začel postopek.
(4) V času poskusnega dela tega postopka ni mogoče voditi.
(5) Delo delavca je potrebno spremljati najmanj 20 delovnih dni. Po končanem postopku spremljanja dela delavca, delodajalec izdela pisno oceno in poročilo o ugotovljenih rezultatih, ki se vroči delavcu skupaj z odločitvijo delodajalca.
(1) V času delovnega razmerja delodajalec lahko odredi delavcu opravljanje druge vrste dela kot je določena s pogodbo o zaposlitvi, na podlagi pisne odredbe, in sicer v naslednjih primerih:
- delavcu, pri katerem je na delovnem mestu podana neposredna nevarnost za njegovo zdravje,
- če je delo nujno potrebno opraviti, da se prepreči večja škoda,
- ob nenadnih okvarah delovnih naprav,
- v primeru nenadno povečanega obsega del,
- nadomestitev nenadno začasno odsotnega delavca,
če delo ustreza usposobljenosti ter zdravstveni zmožnosti delavca.
(2) Delavec je dolžan opravljati drugo vrsto dela, dokler obstajajo razlogi, navedeni v prvem odstavku tega člena in sicer največ 15 zaporednih delovnih dni.
(3) Delavec je dolžan opravljati drugo vrsto dela tudi v primerih odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga ali razloga nesposobnosti, za čas trajanja odpovednega roka. Delavcu se lahko odredi delo, za katero se zahteva enaka vrsta in stopnja izobrazbe, kot se je zahtevala za opravljanje dela na prejšnjem delu.
(4) Za čas opravljanja drugega dela na osnovi odredbe iz prvega in tretjega odstavka tega člena, delavec prejme plačo, ki je zanj ugodnejša.
(5) Delavcu, ki zaradi izrečenega varstvenega ali vzgojnega ukrepa ne sme opravljati del, za katere je sklenil pogodbo o zaposlitvi, se lahko odredi opravljanje druge vrste dela, za katera se zahteva enaka ali nižja stopnja zahtevnosti, dokler taka prepoved traja.
(2) Ob sprejemanju odločitve o teh spremembah, sprejme delodajalec ukrepe za preprečevanje ali kar največje omejevanje odpovedi pogodbe o zaposlitvi delavcev. V programu razreševanja presežnih delavcev mora delodajalec prikazati zagotovitev sredstev za izvedbo programa, vključno s sredstvi za poplačila in odpravnine, ki pripadajo presežnim delavcem v odpovednem roku.
(3) Določbe prvega in drugega odstavka tega člena veljajo za primere možne odpovedi pogodbe o zaposlitvi večjemu številu delavcev.
(4) V primeru manjšega števila presežnih delavcev, mora delodajalec pisno obvestiti sindikat najmanj mesec dni pred izvajanjem ukrepov za razreševanje presežnih delavcev, v primeru večjega števila presežnih delavcev pa najmanj dva meseca prej.
(5) Delodajalec mora delavca obveščati o vseh aktivnostih povezanih z nastankom in reševanjem presežkov delavcev. Delavec mora biti osebno seznanjen z možnimi načini reševanja svojega delovno pravnega položaja.
(6) Sindikatu je treba posredovati program razreševanja presežkov delavcev najkasneje 10 delovnih dni pred obravnavo pri delodajalcu.
Poleg plačanih odmorov med delom po 154. členu Zakona o delovnih razmerjih, se v delovni čas štejejo še tehnološke pavze za dodaten počitek in osebne potrebe ter potrebne priprave na delo (kot. npr. pospravljanje, čiščenje in podobno).
(2) V primeru začasne prerazporeditve delovnega časa po tretjem odstavku 147. člena ZDR ali uvedbe nadurnega dela, je delodajalec dolžan pisno obvestiti sindikat o razlogih za prerazporeditev ali nadurno delo.
(3) Dnevni delovni čas (začetek in konec posamezne izmene), razen v primerih začasne prerazporeditve delovnega časa, določi oziroma organizira delodajalec v skladu s potrebami delovnega procesa in tržišča ob upoštevanju mnenja sindikatov pri delodajalcu.
(4) O izkoriščenosti delovnega časa delodajalec obvešča sindikate ob seznanitvi s poslovnimi rezultati.
(5) Delodajalec in sindikat v roku 90 dni od uveljavitve te pogodbe oblikujeta paritetni način spremljanja ureditve delovnega časa in oblikovanja predlogov v cilju humanega urejanja delovnega časa.
(6) Kadar je s to pogodbo dnevni počitek določen v povprečnem trajanju, je potrebno upoštevati najmanj 12 ur počitka med dvema delovnima dnevoma.
Polni delovni čas, ki je krajši od 40 ur na teden, se lahko določi s podjetniško kolektivno pogodbo ali splošnim aktom delodajalca.
(2) Delavec je dolžan na zahtevo delodajalca, poleg primerov določenih v zakonu, opravljati delo preko polnega delovnega časa (nadurno delo) tudi, da se opravi delo, ki ni moglo biti opravljeno zaradi pomanjkanja energije, okvare strojev ali naprav.
(3) Poleg primerov iz zakona, lahko delo preko polnega delovnega časa odkloni delavec, ki ima izkazan nujen zdravniški pregled.
(4) Dnevna, tedenska in mesečna časovna omejitev nadurnega dela, določena z zakonom, se lahko upošteva kot povprečna omejitev v obdobju, ki ne sme biti daljše od 6 mesecev.
Delavcu, ki je sklenil delovno razmerje v skladu s 64. členom Zakona o delovnih razmerjih in je njegova prisotnost na delu manj kot polovico polnega delovnega časa, pripada odmor med delom v sorazmerju s prisotnostjo na delu.
Delovni čas nočnega delavca ne sme v obdobju 6 mesecev trajati povprečno več kot osem ur na dan.
Pri neenakomerni razporeditvi ter začasni prerazporeditvi delovnega časa v primerih, ko to narekujejo objektivni ali tehnični razlogi organizacije dela, se upošteva poln delovni čas kot povprečna obveznost v obdobju 12 mesecev, razen če ni s podjetniško kolektivno pogodbo ali splošnim aktom delodajalca določeno krajše obdobje.
V primeru izmenskega dela, se dnevni in tedenski počitek v povprečnem minimalnem trajanju kot ga določa zakon, zagotavlja v obdobju, ki ni daljši od 6 mesecev.
V primerih iz četrtega odstavka 158. člena ZDR, se dnevni ali tedenski počitek v povprečnem minimalnem trajanju kot je določen z zakonom, zagotavlja v obdobju, ki ni daljši od 6 mesecev.
(2) Pri določanju dolžine letnega dopusta se upoštevajo naslednji kriteriji:
– delovna doba delavca,
– pogoji dela,
– socialno-zdravstveni kriteriji.
(3) Kriterij delovne dobe delavca:
– za delovno dobo nad 5 let delodajalec določi povečan dopust s podjetniško kolektivno pogodbo ali splošnim aktom, in sicer najmanj 1 dan letnega dopusta za vsakih dopolnjenih 5 let delovne dobe.
(4) Kriterij pogojev dela so:
– kriteriji pogojev dela se določijo v podjetniški kolektivni pogodbi ali splošnem aktu ob upoštevanju ocene tveganja,
– nočnemu delavcu pripada 2 dni letnega dopusta,
– delavcu, ki dela v turnusu pripada 1 dan letnega dopusta.
(5) Socialno-zdravstveni kriteriji so:
– pravico do povečanega letnega dopusta od 3 do 5 dni imajo delavci z najmanj 60-odstotno telesno okvaro, delovni invalidi, delavci, ki negujejo in varujejo težje telesno ali zmerno, težje ali težko prizadeto osebo,
– delavci, ki so dopolnili najmanj 50 let starosti, imajo pravico do povečanega letnega dopusta od 1 do 5 dni.
(6) Delodajalec lahko v podjetniški kolektivni pogodbi ali s splošnim aktom določi še druge primere, v katerih bo delavcem povečan letni dopust (strokovna zahtevnost del, socialno-zdravstveno stanje delavca in njegove družine…)
(7) Letni dopust delavca po zakonu in po kriterijih kolektivne pogodbe dejavnosti skupaj ne presega 35 delovnih dni, oziroma 37 delovnih dni za nočnega delavca, če ni drugače določeno s pogodbo o zaposlitvi. Ob uveljavitvi te pogodbe delavci ohranijo število dni letnega dopusta po odmeri za leto 2005 po kriterijih iz kolektivnih pogodb oziroma aktih delodajalca.
(8) Delavec ima pravico trikrat med letom po en dan letnega dopusta izrabiti tiste dneve, ki jih sam določi, če o tem obvesti neposrednega vodjo najkasneje en dan pred nastopom dopusta.
(9) Delavcu, ki izpolni kriterij za povečanje letnega dopusta, se povečanje upošteva pri odmeri v tekočem letu.
Zakaj ne vidim vseh členov?
Naročniki vidijo tudi preostalih 50 členov.
Naročite se tukaj in pridobite dostop do vseh vsebin.
Če ste že naročnik se prijavite tukaj.