Kolektivna pogodba velja za območje Republike Slovenije.

Kolektivna pogodba velja za vse delodajalce, ki opravljajo grafično dejavnost, z naslednjimi šiframi podrazreda dejavnosti po Standardni klasifikaciji dejavnosti:

• DE/22.21 tiskanje časopisov,
• DE/22.22 drugo tiskarstvo,
• DE/22.23 knjigoveštvo in dodelava,
• DE/22.24 priprava in proizvodnja tiskovnih sestavkov,
• DE/22.25 druge s tiskarstvom povezane storitve.

(1) Kolektivna pogodba velja za vse delavce, zaposlene pri delodajalcih iz 2. člena te pogodbe, ki imajo sedež na območju Republike Slovenije in za delavce pri delodajalcih, ki trajneje opravljajo delo na območju Republike Slovenije.

(2) Za poslovodne delavce in delavce s posebnimi pooblastili in odgovornostmi ta pogodba ne velja.

(3) Kolektivna pogodba velja tudi za učence in vajence, dijake in študente na praktičnem usposabljanju.

(1) Ta pogodba začne veljati z dnem sklenitve in velja do 31. 12. 1999. Pogodba se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.

(2) Tarifna priloga je sestavni del te pogodbe in se nanaša na uresničevanje določb od 44. do 58. člena te pogodbe. Tarifna priloga se sklene najkasneje do 31. 12. za naslednje leto.

(3) Če se tarifna priloga ne sklene v tem roku, se podaljša vsakokrat za eno leto.

(1) Izraz “delodajalec” pomeni vsako tujo ali domačo fizično in pravno osebo, ki zaposluje delavce.

(2) Izraz “delavec” pomeni delavca oziroma delavko, ki je sklenil(a) delovno razmerje za določen ali nedoločen čas.

(3) Izraz “poslovodni organ” pomeni osebo oziroma osebe, ki vodijo poslovanje pri delodajalcu in so kot takšne vpisane v ustrezni registerhttp://cdncache-a.akamaihd.net/items/it/img/arrow-10x10.png" alt="" data-mce-src="http://cdncache-a.akamaihd.net/items/it/img/arrow-10x10.png" data-mce-style="background: none repeat scroll 0% 0% transparent ! important; border: medium none ! important; display: inline-block ! important; text-indent: 0px ! important; float: none ! important; font-weight: bold ! important; height: 10px ! important; margin: 0px 0px 0px 3px ! important; min-height: 0px ! important; min-width: 0px ! important; padding: 0px ! important; vertical-align: super ! important; width: 10px ! important; text-transform: uppercase ! important;">.

(4) Izraz “poslovodni delavec” pomeni delavca, ki opravlja naloge poslovodnega organa.

(5) Izraz “delavec s posebnimi pooblastili in odgovornostmi” pomeni delavca, ki ga delodajalec določi z aktom oziroma pogodbo o ustanovitvi družbe, ali s statutom (v nadaljnjem besedilu: vodilni delavec).

(6) Izraz “splošni akt” pomeni akt delodajalca, ki na splošni način ureja posamezna vprašanja iz te pogodbe.

(7) “Sistemizacija delovnih mest” je splošni akt (ali sestavni del drugega splošnega akta) delodajalca, ki določa delovna mesta in posebne pogoje za zasedbo delovnih mest.

(8) Izraz “sindikalni zaupnik” pomeni sindikalnega poverjenika po zakonu o delovnih razmerjih.

(9) Pomen drugih izrazov, ki se nanašajo na plače in druge osebne prejemke, je naveden v poglavju o plačah.

(1) Določila in zneski iz te pogodbe in tarifne priloge so obvezni minimalni standardi v kolektivnih pogodbah in splošnih aktih pri delodajalcih, če le ti teh standardov ne urejajo.

(1) Delovna mesta se razvrščajo v devet tarifnih razredov glede na zahtevano strokovno izobrazbo, določeno v aktu o sistemizaciji delovnih mest in sicer:

1. tarifni razred: (enostavna dela)

Delovna mesta, za katera se ne zahteva priučevanje in za katera zadošča nedokončana osnovna šola.

2. tarifni razred: (manj zahtevna dela)

Delovna mesta, za katera se zahtevajo poleg osnovnošolske izobrazbe, še krajši eno- ali večmesečni tečaji.

3. tarifni razred: (srednje zahtevna dela)

Delovna mesta, za katera se zahteva do dveletno javno priznano poklicno ali strokovno izobraževanje.

4. tarifni razred: (zahtevna dela)

Delovna mesta, za katera se zahteva vsaj dveinpolletno javno priznanje poklicno ali strokovno izobraževanje.

22. tarifni razred: (zahtevnejša dela)

Delovna mesta, za katera se zahteva triletno javno priznano poklicno ali strokovno izobraževanje in mojstrski, delovodski ali poslovodski izpit ali delovna mesta, za katera se zahteva štiri- ali petletno javno priznano strokovno izobraževanje.

6. tarifni razred: (zelo zahtevna dela)

Delovna mesta, za katera se zahteva višja (univerzitetna) strokovna izobrazba ali delovna mesta, za katera se zahteva višja (neuniverzitetna) strokovna izobrazba.

7. tarifni razred: (visoko zahtevna dela)

Delovna mesta, za katera se zahteva visoka (univerzitetna) strokovna izobrazba.

8. tarifni razred: (najzahtevnejša dela)

Delovna mesta, za katera se zahteva magisterij, specializacija ali državni izpit po končanem visokem univerzitetnem izobraževanju.

9. tarifni razred: (izjemno pomembna, najzahtevnejša dela)

Delovna mesta, za katera se zahteva doktorat znanosti.

(2) Razvrstitev delovnih mest v tarifne razrede opravi delodajalec ali poslovodni organ v skladu z aktom o sistemizaciji delovnih mest. V primeru dvoma pri razvrščanju delovnih mest v tarifne razrede se uporabi veljavni šifrant poklicev.

(3) Delovna mesta posameznega tarifnega razreda se lahko v kolektivnih pogodbah pri delodajalcih razvrstijo v posamezne plačilne razrede. Podlaga za razvrščanje v posamezne plačilne razrede so zahteve po dodatnih znanjih, daljših delovnih izkušnjah, večji odgovornosti, z delom povezani napori in težje delovne razmere.

(4) Delodajalec je dolžan pred sprejemom akta o sistemizaciji delovnih mest pridobiti mnenje sindikata.

Tipična dela in naloge

Tipična dela in naloge po tarifnih razredih so:

I. Tarifni razred * najenostavnejša dela, ki se opravljajo s preprostimi delovnimi sredstvi, ali delovnimi postopki, za katere ni potrebno predhodno znanje, ne zahtevajo posebne strokovne usposobljenosti, delo z najnižjo stopnjo odgovornosti.

II. Tarifni razred * enostavna dela, ki se opravljajo s preprostimi delovnimi sredstvi in postopki, ki zahtevajo krajše priučevanje za delo in ne zahtevajo posebne strokovne usposobljenosti; delo z nižjo stopnjo odgovornosti, * zahtevana je osnovna šola in dodatno usposabljanje do 1 leta.

III. Tarifni razred * manj zahtevna dela, ki zahtevajo znanje, pridobljeno s strokovnim usposabljanjem na ustreznem tečaju, ali šolanje do dveh let; delo z nižjo stopnjo odgovornosti.

IV. Tarifni razred * srednje zahtevna dela, ki se opravljajo na zahtevnejših delovnih sredstvih z vnaprej predvidenimi postopki, potrebno je daljše priučevanje ali strokovno usposabljanje v triletnih poklicnih šolah in dodatno usposabljanje v skladu s predpisi podjetja; delo s srednjo stopnjo odgovornosti.

V. Tarifni razred * zahtevana dela z raznovrstnimi delovnimi sredstvi in postopki, ki niso v celoti predvideni, potrebno strokovno izobraževanje v štiriletnem izobraževalnem programu in samostojnost pri delu; delo s srednjo stopnjo odgovornosti.

VI. Tarifni razred * zahtevna dela z raznovrstnimi zahtevnimi delovnimi sredstvi in postopki, ki so le delno predvideni, potrebno strokovno izobraževanje na I. stopnji fakultetnega študija ali v višji šoli, daljše usposabljanje in pridobitev potrebnih funkcionalnih zananj; delo z večjo stopnjo odgovornosti.

VII. Tarifni razred * zelo zahtevna dela z raznovrstnimi zahtevnimi delovnimi sredstvi in postopki, ki so le delno predvideni, potrebno je strokovno izobraževanje, pridobljeno na II. stopnji fakultetnega študija ali na višji šoli in specializacija, pridobitev potrebnih funkcionalnih znanj z dodatnim izobraževanjem ali usposabljanjem, samostojnost pri delu in večja stopnja odgovornosti.

VIII. Tarifni razred * zahtevna dela vodenja skupin ali izmen in kreativna strokovna dela, za katera je potrebno strokovno izobraževanje, pridobljeno na II. stopnji fakultetnega študija ali na visoki šoli z ustrezno specializacijo, pridobivanje potrebnih funkcionalnih znanj s stalnim izobraževanjem ali usposabljanjem, delo je samostojno s povečanim umskim naporom ter večjo stopnjo odgovornosti za lastno delo in delo ter varnost drugih.

1. Tarifni razred

1. Dela ročnega zavijanja.
2. Ročna dela po navodilih.
3. Interni transport.

2. Tarifni razred

1. Dela s svinčenim stavkom (razmetavanje in sortiranje polnilnega materiala, čiščenje klišejev itd.).
2. Pomožna dela v montaži in kopirnici (priprava filma, plošč, papirja, izdelava ozalid kopij).
3. Pomožna dela pri tiskarskih strojih (pranje valjev, cilindrov in druga čiščenja, čiščenje tiskovnih sestavkov in sortiranje, priprava tiskovnega materiala za vlagalne sisteme, dodajanje barvila v barvniku).
4. Kontroliranje in polnjenje s kemičnimi preparati, razvijalnh strojev, kopeli za izpiranje itd.
5. Zaščita tiskovnih sestavkov za ponovno uporabo.
6. Razdiranje montaž in čiščenje filmov ter folij.
7. Splošna dela pri pripravi sit in tiskovnih sestavkov v bakrotisku in po uporabi.
8. Strežba na tiskarskih strojih za visoki, globoki, propustni, tisk z ravnine in dodelovalnih strojev (vlaganje, odlaganje...).
9. Ročno štetje in izločanje pol (sortiranje).

3. Tarifni razred

1. Vnašanje teksta preko terminala.
2. Pripravljanje in arhiviranje tiskovnih predlog.
3. Strežba vlagalnega sistema in ostala pomožna dela pri tiskarskih strojih – tisk iz pole, formata A0 in več.
4. Upravljanje in strežba enostavnih, samostojnih naprav v dodelavi tiskovin.
5. Strežba več dodelovalnih enot, avtomatov in agregatov po navodilih.
6. Strežba na dodelavnih linijah z več kot 4 delovnimi postajami po navodilih.
7. Pomožna dela pri rotacijah.

4. Tarifni razred

1. Priprava skic in predlog.
2. Stavljenje na fotostavnih napravah in upravljanje razvijalnih strojev.
3. Ročno stavljenje, enostavni prelomi, montaža klišejev, opravljanje domačih korektur.
4. Montaža in prelom fotostavka.
5. Reprofotografska, retušerska, litografska in montažerska dela črtnih, enobarvnih in večbarvnih predlog nižje zahtevnostne stopnje.
6. Predpriprava tiskovin sestavkov za visoki tisk, posamična strojna obdelava plošč, izdelava matric.
7. Kopiranje in razvijanje fotopolimernih sestavkov z eno in večbarvnimi autotipijami.
8. Upravljanje in strežba kopirnih avtomatov.
9. Obdelava bakrotiskarskega valja – tiskovnega sestavka.
10. Tiskanje na tiskarskih strojih – tisk s pole, z manj kot 4 členi.
11. Priprava in izdelava šablon v sito tisku.
12. Tiskanje na tiskarskih strojih za sito tisk.
13. Upravljanje samostojnih dodelovalnih strojev.
14. Ročna knjigoveška dela (izdelava vzorcev).
15. Stavljenje na stavnih strojih.

22. Tarifni razred

1. Čitanje domačih in avtorskih korektur.
2. Zahtevni ročni prelom fotostavka.
3. Montažerska dela zahtevnih večbarvnih predlog.
4. Odtisovanje eno in večbarvnih poskusnih odtisov na ofset odtisovalni preši.
5. Upravljanje gravirnih strojev in naprav.
6. Tiskanje na rotacijah za visoki in globoki tisk ter tisk z ravnine.
7. Tiskanje na strojih za tisk neskončnih obrazcev.
8. Upravljanje skupine dodelovalnih strojev.
9. Korekture na terminalu.
10. Označevanje in kodiranje rokopisov, stavljenje brez delovne priprave rokopisa.
11. Prelom zahtevnega sestavka na terminalu, opravljanje zadnje korekture.
12. Opravljanje retuše na prosojnih in neprosojnih predlogah, opravljene z negativ/pozitiv postopkov ali kolor retušo.
13. Priprava in izdelava kontra mask, barvnih diapozitivov, poltonskih izvlečkov, rastriranje v reprokameri, povečevalniku ali kontaktnem aparatu, kot izdelava barvnih izdelkov.
14. Izdelava risb po skici, tonska in barvna litoretuša, mehanska sestava z vkopiravanji.
15. Upravljanje skenerjev.
16. Operaterska dela na sistemih EMS.
17. Vodenje tiskanja ofset tiskarskih strojev s štirimi in več členi.
18. Vodenje tiskanja na rotacijah za visoki, globoki tisk in tisk z ravnine.
19. Vodenje zahtevnih dodelovalnih linij.
20. Revizorska dela.
21. Oblikovanje tehnoloških procesov enostavnih grafičnih izdelkov.
22. Strokovno vodenje skupin – inštruktaža.

6. Plačilni razred

1. Oblikovanje tehnoloških procesov grafičnih izdelkov.
2. Vodenje skupin.

7. Plačilni razred

1. Procesna tehnologija.
2. Samostojno oblikovanje tehnoloških procesov.

Ostala dela

1. Tarifni razred

1. Čiščenje prostora in zgradb.
2. Enostavna kurirska dela.
3. Spremljanje dvigal.

2. Tarifni razred

1. Kurirska dela z dodatnimi nalogami.
2. Skladiščna dela (raztovarjanje, razmeščanje).
3. Pomožna dela v menzi (kuhinji).
4. Vratarska dela.
5. Enostavna administrativna dela (vodenje evidenc, poenterstvo).
6. Receptorska dela.
7. Enostavna vzdrževalna dela.

3. Tarifni razred

1. Šoferska opravila (osebna vozila, večji kamioni).
2. Zahtevnejša administrativna dela.
3. Vzpostavljanje telefonskih zvez.

4. Tarifni razred

1. Samostojna vzdrževalna dela (strojev, naprav, inštalacij).
2. Dela vhodne kontrole kakovosti materiala.
3. Kuharska opravila.

22. Tarifni razred

1. Knjigovodska dela.
2. Medfazna, procesna in končna kontrola kakovosti.
3. Referentska dela (nabava prodajna, tajniška).
4. Vodenje operativnih skupin.

6. Tarifni razred

Zahtevna referentska dela (zunanjetrgovinski posli...)

2. Specialna vzdrževalna dela.
3. Dela prevzema in obdelave naročil.
4. Marketinške raziskave trga.
5. Oblikovanje in konstrukcija grafičnih izdelkov.
6. Oblikovanje delovnih procesov, porabe časa in materiala.
7. Izdelava kalkulacij.
8. Vodenje operativnih oddelkov.

7. Tarifni razred

1. Samostojna dela prevzema in obdelave naročil.
2. Razvoj informacijskih sistemov.
3. Samostojna strokovna dela iz področij kadrovanja, izobraževanja, plana in analiz, varstva pri delu, pravne zadeve.
4. Vodenje strokovnih skupin in služb.

8. Tarifni razred

1. Vodenje razvojnih projektov.
2. Vodenje strokovnih oddelkov.

IX. Tarifni razred * izjemno pomembna, najbolj zahtevna dela.

Poslovodni delavec lahko prenese pooblastilo za odločanje o posameznih pravicah in obveznostih ter odgovornostih delavcev na vodilnega delavca, ki ima najmanj peto stopnjo izobrazbe, pri delodajalcih z več kot 50 zaposlenimi delavci.

(1) S pogodbo o zaposlitvi delavec in delodajalec uredita naslednja vprašanja:

• sklenitev, nastop in trajanje delovnega razmerja,
• delovno mesto, za katerega se sklepa delovno razmerje, naziv delovnega mesta ter tarifni razred, v katerega je delovno mesto razvrščeno,
• poskusno delo (če se zahteva),
• pripravništvo (če se delovno razmerje sklepa s pripravnikom),
• kraj opravljanja dela,
• delovni čas,
• letni dopust,
• ukrepe za posebno varstvo delavcev,
• izobraževanje,
• osnovno plačo in dodatke,
• način ugotavljanja delovne uspešnosti (norma, akord, premije, ocenjevanje...),
• način spremembe pogodbe,
• druge pravice in obveznosti delodajalca in delavca.

(2) Pogodba o zaposlitvi lahko za delavce, ki pri svojem delu pridobivajo tehnično-tehnološka znanja, poslovna znanja in ki vzpostavljajo poslovne zveze, vsebuje konkurenčno klavzulo ter medsebojne obveznosti delodajalca in delojemalca (odškodnina, odmena...).

(3) Delodajalec delavcu pred podpisom pogodbe o zaposlitvi omogoči seznanitev z vsebino kolektivnih pogodb in splošnih aktov, ki določajo njegove pravice in obveznosti.

(4) Delodajalec mora te pogodbe in splošne akte hraniti na mestu, dostopnem vsem delavcem.

(5) Delavec lahko kadarkoli zahteva vpogled v vsebino kolektivnih pogodb, delodajalec pa mu tega ne sme odreči.

(6) Če so pravice in obveznosti delodajalca in delavca, ki se urejajo s pogodbo o zaposlitvi, natančneje določene s kolektivno pogodbo ali s splošnim aktom delodajalca, zadošča, če se pogodba o zaposlitvi v zvezi s temi pravicami in obveznostmi sklicuje na te pogodbe oziroma akte.

(1) Poskusno delo ne sme trajati dlje, kot je določeno v objavi.

(2) Če delavec po svoji volji odpove delovno razmerje v času poskusnega dela, se šteje za dan prenehanja delovnega razmerja dan, ko delavec poda pisno odpoved.

(3) Trajanje poskusnega dela za posamezna dela znaša:

• za dela I. do III. skupine največ en mesec,
• za dela IV. skupine največ dva meseca,
• za dela V. skupine največ tri mesece,
• za dela VI., VII., VIII. in IX. skupine največ šest mesecev.

(4) Način spremljanja in ocenjevanja poskusnega dela določi delodajalec.

(1) Pripravništvo se določi za različno dolga obdobja glede na stopnjo strokovne izobrazbe, če poseben zakon ne določa drugače; * za dela IV. in V. stopnje strokovne izobrazbe največ 6 mesecev, * za dela VI. stopnje strokovne izobrazbe največ 9 mesecev, * za dela nad VI. stopnjo strokovne izobrazbe največ 12 mesecev.

(2) Pripravništvo se podaljša, če opravičena odsotnost delavca, ki opravlja pripravništvo za dela IV. in V. stopnje strokovne izobrazbe, traja najmanj 14 dni, za dela VI. stopnje najmanj 21 dni in za dela nad VI. stopnjo najmanj 28 dni. Pripravništvo se podaljša za toliko časa, kolikor traja opravičena odsotnost delavca.

(3) Delavcu – pripravniku, ki opravlja pripravništvo tako, da dela s krajšim delovnim časom od polnega, se v odvisnosti od dolžine delovnega časa čas pripravništva podaljša največ za tri mesece (IV. in V. stopnja), štiri mesece (VI. stopnja) oziroma največ šest mesecev (nad VI. stopnjo).

(4) Pripravništvo poteka po programu, ki ga pripravi mentor. Mentor mora imeti najmanj enako stopnjo strokovne izobrazbe kot pripravnik in tri leta delovnih izkušenj.

(5) V pogodbi o zaposlitvi pripravnika se določi način spremljanja in ocenjevanja pripravništva.

(6) Pripravniška doba se lahko na predlog mentorja skrajša, vendar ne na manj kot polovico prvotno določenega trajanja pripravništva.

(7) Pripravniški izpit vsebuje preizkus znanja stroke in delovnega področja, za katerega se je pripravnik usposabljal. Komisija za pripravniški izpit šteje najmanj tri člane, ki imajo najmanj enako stopnjo strokovne izobrazbe kot pripravnik in tri leta delovnih izkušenj. Mentor sodeluje pri delu komisije, vendar ni njen član.

(8) Pripravništva ni potrebno opravljati delavcu, ki je v nadaljnjem izobraževanju v času trajanja delovnega razmerja dosegel višjo stopnjo strokovne izobrazbe v okviru svojega poklica ali stroke.

(9) Delavcu, ki se je ob delu izobraževal v drugi stroki ali za drug poklic in je že opravil pripravniški izpit, se pripravniška doba sorazmerno skrajša.

10. Pripravnik opravlja pripravniški izpit najkasneje do izteka pripravniške dobe. Če pripravniškega izpita ne opravi, ga ima pravico ponovno opravljati v roku, ki ne sme biti krajši od 15 dni in ne daljši od 45 dni. Če pripravniškega izpita tudi drugič ne opravi, mu delovno razmerje preneha z dnem, ko ga ni opravil.
11. Pripravništvo ni obvezno za delavce, ki so uspešno zaključili programe poklicnega izobraževanja, prilagojene za potrebe obrti ter drobnega gospodarstva in delavce, ki so pridobili poklicno izobrazbo v dualnem sistemu poklicnega izobraževanja.

(1) Poslovodni delavec lahko začne postopek ugotavljanja znanja in zmožnosti ter postopek ugotavljanja pričakovanih rezultatov dela le na podlagi predhodno zbrane dokumentacije, ki mora izkazovati delavčevo uspešnost pri delu za obdobje najmanj 30 dni delavčeve prisotnosti na delu.

(2) Poslovodni delavec opravi z delavcem razgovor, v katerem se delavec izreče o njegovih ugotovitvah. O tem razgovoru se vodi zapisnik.

(3) Delavcu je potrebno poslati vabilo na razgovor z navedbo, da gre za postopek ugotavljanja znanja in zmožnosti za opravljanje dela na delovnem mestu, na katerega je razporejen, oziroma za postopek ugotavljanja pričakovanih delovnih rezultatov.

(4) O začetku postopka mora biti obveščen tudi sindikat, katerega član je delavec.

(5) Delavec ima pravico do vpogleda v dokumentacijo, na podlagi katere se je začel postopek.

(6) V času poskusnega dela in pripravništva postopkov po tem členu ni mogoče voditi.

(1) Delavec je dolžan začasno opravljati delo, ki ne ustreza vrsti in stopnji njegove strokovne izobrazbe, znanja in zmožnosti v primeru višje sile (naravnih ali drugih nesreč, pri katerih je ogroženo življenje in zdravje ljudi ali premoženje), reševanja človeških življenj in zdravja, nenadnega kvara surovin in materiala, ki povzroča popolni ali delni zastoj delovnega procesa pri delodajalcu ter v primeru nenadne krajše odsotnosti drugega delavca in v primeru okvare delovnih naprav ter obratov.

(2) Delavec prejme v vseh primerih razporeditev, ko je zaradi izjemnih okoliščin razporejen na dela in naloge, ki ne ustrezajo vrsti in stopnji njegove strokovne izobrazbe, znanju in zmožnostim, enako plačo kot jo prejema na svojem delovnem mestu oziroma plačo, ki je zanj ugodnejša.

(1) Delavca ni mogoče razporediti iz kraja v kraj brez njegove privolitve v naslednjih primerih:

• če razporeditev lahko vpliva na bistveno poslabšanje delavčevega zdravja,
• če traja pot na delo in z dela v normalnih okoliščinah z javnimi prevoznimi sredstvi več kot tri ure, matere delavke z otrokom do treh let starosti pa, če pot traja več kot dve uri,
• če pride z javnim prevoznim sredstvom na delo več kot 60 minut pred pričetkom dela, oziroma mora po zaključenem delu čakati na javni prevoz več kot 60 minut,
• če je samohranilec z otrokom do 15 let starosti,
• če ima otroka starega do treh let,
• če gre za invalida II. in III. kategorije,
• če gre za delavca, starejšega od 50 let.

(2) V primerih, naštetih v drugi alinei prejšnjega odstavka, je delodajalec dolžan delavcu povrniti celotne stroške prevoza na delo in z dela z javnimi prevoznimi sredstvi.

(3) Če razporeditev delavca iz kraja v kraj brez njegove privolitve zaradi oddaljenosti kraja dela zahteva spremembo delavčevega prebivališča, mu je potrebno zagotoviti enakovredne bivalne pogoje in možnosti šolanja otrok (osnovno šolstvo).

(1) Delavec je lahko prevzet na delo k drugemu delodajalcu (15. člen zakona o temeljnih pravicah iz delovnega razmerja) pod naslednjimi pogoji:

• da se pri delodajalcu ukine določena dejavnost ali organizacijska enota in iz tega razloga preneha potreba po delu vseh delavcev določene organizacijske enote oziroma določenega poklicnega profila,
• da drugi delodajalec vse prevzete delavce zaposli na delovnih mestih, ki ustrezajo strokovni izobrazbi, znanju in zmožnostim prevzetih delavcev, razen če posamezen delavec pisno soglaša, da je izvzet iz sporazuma o prevzemu,
• da se delovna doba delavca, ki je prevzet na delo k drugemu delodajalcu kot podlaga za uveljavljanje pravic iz delovnega razmerja upošteva, kot da delavec ni spremenil zaposlitve.

(2) Sporazum o prevzemu delavcev na delo skleneta pristojna organa pri obeh delodajalcih na podlagi predhodnega mnenja sindikata, katerega član je delavec. Do tega mnenja se delodajalec pisno opredeli.

(3) Delodajalec je dolžan delavcem na podlagi sporazuma oziroma pogodbe o prevzemu izdati sklepe o prehodu k novemu delodajalcu. Novi delodajalec z delavci sklene pogodbe o zaposlitvi, ki morajo biti skladne z dokončnim sklepom o prehodu.

(1) Pravice, obveznosti in pogoji opravljanja dela na domu med delavcem in delodajalcem se uredijo s pogodbo o zaposlitvi.

(2) Delodajalec in delavec določita s pogodbo nadomestilo za uporabo delavčevih sredstev najmanj v višini amortizacije.

(3) Delodajalec je dolžan zagotavljati varne in zdrave delovne razmere in varno delovno okolje, ter občasno nadzorovati varnost in zdravje pri delu.

(4) V času trajanja delovnega razmerja delavca brez njegove privolitve ni mogoče razporediti na delo na domu.

(1) Pri določanju presežnih delavcev se v isto kategorijo uvrstijo vsi delavci, ki delajo na takih delovnih mestih, da jih je mogoče medsebojno prerazporejati v skladu z zakonom.

(2) Prvi kriterij za ohranitev zaposlitve je doseganje delovnih rezultatov. Prednost pri ohranitvi zaposlitve imajo delavci, ki dosegajo boljše delovne rezultate.

(3) Kriterije doseganja delovnih rezultatov je mogoče uporabiti pri določanju presežnih delavcev le, če so vnaprej določena merila za ugotavljanje delovnih rezultatov in so se uporabljala najmanj zadnjih šest mesecev pred sprejemom programa razreševanja presežnih delavcev.

(4) V primeru enakega doseganja delovnih rezultatov ali neizdelanih ali neuporabljenih meril za ugotavljanje delovnih rezultatov je drugi kriterij za ohranitev zaposlitve upoštevanje strokovne izobrazbe delavca oziroma usposobljenost za delo (v primeru enake delovne uspešnosti delovno mesto obdrži tisti delavec, ki ima višjo izobrazbo oziroma usposobljenost).

(5) Tretji kriterij je upoštevanje delovnih izkušenj pri enakih ali sorodnih delih. Upošteva se v primeru enake delovne uspešnosti in izobrazbe delavcev. Prednost pri ohranitvi zaposlitve imajo delavci z daljšimi delovnimi izkušnjami (ob enaki delovni uspešnosti in izobrazbi).

(6) Četrti kriterij je upoštevanje delovne dobe pri delodajalcu, ki ugotavlja presežke. Prednost pri ohranitvi zaposlitve imajo delavci z daljšo delovno dobo (ob enaki uspešnosti, izobrazbi in delovnih izkušnjah).

(7) Peti kriterij je upoštevanje zdravstvenega stanja delavca (ob enaki uspešnosti, izobrazbi, delovnih izkušnjah in delovni dobi). Prednost pri ohranitvi zaposlitve imajo delavci s slabšim zdravstvenim stanjem oziroma delavci, ki so zboleli za poklicno boleznijo, med temi pa delavci, ki so utrpeli poškodbe pri delu pri delodajalcu.

(8) Šesti kriterij je upoštevanje socialnega stanja. Prednost pri ohranitvi zaposlitve imajo delavci s slabšim socialnim stanjem; pri ugotavljanju socialnega stanja se upošteva predvsem dohodek na družinskega člana, število nepreskrbljenih otrok, zaposlenost družinskih članov, premoženjsko stanje delavca in opravljanje pridobitne dejavnosti (kmetijstvo, obrt, podjetništvo, lastništvo oziroma večinsko lastništvo družb) delavca oziroma člana družine, če dohodek iz tega naslova presega letni znesek zajamčene plače.

(9) Kriterije je mogoče uporabiti le po metodi izključevanja, razen če ni s kolektivno pogodbo pri delodajalcu določena možnost uporabe tudi kumulativne metode. Če delodajalec uporabi za določanje presežnih delavcev kumulativni način, ima največjo težo (ponder) kriterij uspešnosti, praviloma 50%. Težo vsakega naslednjega kriterija po vrstnem redu iz tega člena je manjša praviloma za polovico. Kriterija zdravstvenega stanja in socialnega stanja sta enakovredna.

10. Delodajalec mora delavce obveščati o vseh aktivnostih, povezanih z nastankom in reševanjem presežkov delavcev, delavci pa morajo biti osebno seznanjeni z možnimi načini reševanja svojega delovnega položaja.
11. S kolektivno pogodbo pri delodajalcu ali splošnim aktom, ki je v skladu s kolektivno pogodbo, se lahko podrobneje določijo merila za uporabo posameznih kriterijev iz tega člena.
12. Program reševanja presežnih delavcev mora biti finančno ovrednoten.
13. Odpravnine presežnim delavcem morajo biti izplačane najkasneje do izteka odpovednega roka.

(1) Začasno prenehanje potreb po delu delavcev se rešuje v skladu z določili zakona o delovnih razmerjih (30. do 33. člen).

(2) Pri določanju delavcev, katerih delo je začasno nepotrebno, se lahko uporabljajo enaki kriteriji, kot pri določanju delavcev, katerih delo je trajno nepotrebno.

(3) V primerih, ko se začasni presežek rešuje z razporeditvijo k drugemu delodajalcu, delavcem, ki so začasno na tak način razporejeni, pri prvem delodajalcu pravice mirujejo. Delavci, ki so začasno razporejeni k drugemu delodajalcu, še naprej uresničujejo pri prvem delodajalcu pravice do stanovanjskih kreditov, do uporabe počitniških zmogljivosti in do izobraževanja, pod enakimi pogoji kot delavci, ki niso začasen presežek.

O mirovanju pravic iz predhodnega odstavka ter o pravicah, ki jih delavci še naprej uresničujejo pri prvem delodajalcu, se odloči s sklepom o razporeditvi k drugemu delodajalcu.

(1) Če delodajalec sprejme program razreševanja presežnih delavcev in pri tem ne upošteva stališč, mnenj in predlogov sindikata, lahko sindikat v osmih dneh od dneva, ko mu je bil vročen program razreševanja presežnih delavcev, sproži postopek pomirjanja.

(2) Če sindikat v roku, določenem v prejšnjem odstavku, ne sproži postopka pomirjanja, je program dokončen.

(3) Če je pomirjanje uspešno, je program dokončen in nobena stran v postopku ne more sprožiti spora pred arbitražno komisijo.

(4) Pomirjanje vodi oseba, ki jo z liste kandidatov za vodenje pomirjanja določi komisija za pomirjanje soglasno.

(5) Listo kandidatov skupno določijo podpisniki te kolektivne pogodbe izmed strokovnjakov, ki uživajo zaupanje vseh podpisnikov in ki se pisno zavežejo, da bodo postopke pomirjanja vodili nepristransko in strokovno.

(6) Komisijo za pomirjanje sestavljata en predstavnik delodajalcev in en predstavnik sindikatov, podpisnikov te kolektivne pogodbe.

(7) Listo kandidatov in komisijo za pomirjanje imenujejo podpisniki te kolektivne pogodbe v roku enega meseca po njeni sklenitvi.

(1) Če delavec dela s krajšim delovnim časom od polnega, ker to terjajo koristi otroka, se razporeditev delovnega časa določi z dogovorom med delavcem in delodajalcem.

(2) Če eden izmed staršev z otrokom do sedemnajstega meseca starosti dela polovico delovnega časa, se razporeditev delovnega časa določi z dogovorom med delavcem in delodajalcem.

(3) Delovni čas krajši od polnega se lahko določi v skladu z merili iz kolektivne pogodbe pri delodajalcu.

(1) Delovni čas pri delodajalcih grafične dejavnosti traja 40 ur na teden.

(2) Razporeditev delovnega časa v koledarskem letu se opredeli s planom izrabe letnega delovnega časa (delovni koledar), ki ga določi poslovodni organ, pri čemer naj bo fond ur praviloma enakomerno razdeljen na pet delovnih dni v tednu.

(3) Pri oblikovanju letnega plana delovnega časa se lahko upošteva, da v primeru ko nastopi delovni dan med dvema dela prosta dneva, se ti dnevi lahko razporedijo na prosto soboto ali pa se za te dneve določi kolektivni dopust.

(4) Poslovodni organ je dolžan sindikat obvestiti o razporeditvi delovnega časa v koledarskem letu. Delovni čas se med letom lahko začasno prerazporedi v skladu z zakonom o delovnih razmerjih in zahtevami delovnega procesa.

(5) Delavce se o potrebnem delu preko polnega delovnega časa praviloma seznani en dan prej.

(6) Delavci se lahko odločijo za delo preko polnega delovnega časa mimo primerov, določenih v zakonu o delovnih razmerjih, pod pogojem, da so predhodno seznanjeni s cilji dela.

(7) Delavcu ni mogoče odrediti dela preko polnega delovnega časa, če bi to ogrozilo njegovo zdravje ali če delavec navede upravičene razloge za njegovo odklonitev, opredeljene v splošnem aktu ali kolektivni pogodbi pri delodajalcu.

(1) Nočno delo se lahko uvede, če so poleg pogojev, ki so določeni s predpisi, izpolnjeni še naslednji pogoji:

• daljši letni dopust,
• zagotovljen počitek,
• periodični zdravstveni pregledi.

(2) Nočnega dela žensk, kljub izpolnjenim kriterijem iz prvega odstavka, ni mogoče uvesti v primerih, ki jih določa zakon ter v naslednjih primerih:

• ko gre za težja fizična oziroma zdravju škodljiva dela,
• ko je mogoče nočno delo opraviti z moško delovno silo,
• če proizvodne zmogljivosti v dnevnem delovnem času niso polno izkoriščene, oziroma če delo ni ustrezno organizirano.

(3) Sindikat ima kadarkoli pravico spremljati izpolnjevanje in izvajanje pogojev o uvedbi nočnega dela.

(4) V primeru kršitev iz prvega in drugega odstavka tega člena lahko sindikat zahteva od delodajalca takojšnjo ustavitev nočnega dela, če pa njegova zahteva ni upoštevana, lahko zahteva ukrepanje inšpekcije dela.