V zvezi z izvajanjem 51. člena Kolektivne pogodbe komunalnih dejavnosti:

1. Solidarnostna pomoč v primeru odsotnosti zaradi bolezni – četrta alinea drugega odstavka 51. člena

Četrta alinea drugega odstavka 51. člena določa, da pripada delavcu solidarnostna pomoč v primeru o odsotnosti z dela zaradi bolezni, nepretrgano nad 90 dni. Ta primer je treba razlagati tako, da vključuje vse primere opravičene odsotnosti z dela iz zdravstvenih razlogov, zaradi katerih se je delavec znašel v težjem socialnem položaju, pri čemer se kot primarni kriterij upošteva nižje nadomestilo plače od plače, ki bi jo sicer prejemal, če bi delal.

2. Solidarnostna pomoč v primeru odsotnosti zaradi bolezni, ki je krajša od polnega delovnega časa – četrta alinea drugega odstavka 51. člena

To določilo je treba razlagati tako, da v primeru odsotnosti z dela zaradi bolezni, ki je krajša od polnega delovnega časa (na primer 4 ure dnevno dela, 4 ure pa je odsoten z dela), pripada delavcu solidarnostna pomoč v višini, ki je v sorazmerju z njegovo odsotnostjo z dela.

3. Solidarnostna pomoč v primeru odsotnosti zaradi bolezni – zadnji stavek tretjega odstavka 51. člena

Tretji odstavek 51. člena določa pogoje, pod katerimi pripada delavcu solidarnostna pomoč v primeru odsotnosti z dela zaradi bolezni, nepretrgano nad 90 dni. Enega od pogojev določa zadnji stavek tretjega odstavka tega člena, in sicer, da solidarnostna pomoč v takem primeru pripada delavcu enkrat letno. Ta pogoj je treba razlagati tako, da je delavec upravičen do solidarnostne pomoči v tem primeru pod pogojem, da je preteklo najmanj eno leto, ne glede na to, ali gre za enako ali drugo bolezen, šteto od dne, ko je delavec zadnjič pridobil pravico do izplačila solidarnostne pomoči – to je od 91. dne začasne zadržanosti z dela.

V zvezi z izvajanjem 48. člena kolektivne pogodbe komunalnih dejavnosti:

4. Nadomestilo plače v primeru vpoklica na delo na dan praznika ali dela prostega dne po zakonu – četrti odstavek 48. člena

Četrti odstavek 48. člena določa, da v primeru vpoklica na delo na dan praznika ali dela prostega dne po zakonu, delavcu pripada poleg nadomestila plače za praznik tudi plačilo za opravljene ure z dodatkom za delo preko polnega delovnega časa in dodatkom za delo na praznik. To določilo je treba razlagati tako, da se nanaša samo na tiste primere, ko delavcu po njegovem delovnem razporedu, sicer ne bi bilo treba delati na tak dan, iz česar izhaja njegova pravica do nadomestila plače na tak dan, je pa bil delavec, na podlagi predhodne odreditve o pripravljenosti na domu, tudi dejansko vpoklican na delo na tak dan. Četrti odstavek 48. člena se torej ne nanaša na primere, ko mora delavec opravljati delo na dan praznika ali dela prostega dne po zakonu na podlagi redne razporeditve delovnega časa, po kateri se za posameznega delavca tak dan šteje kot delovni dan.