Kolektivna pogodba velja za območje Republike Slovenije.

(1) Kolektivna pogodba velja za delodajalce, ki opravljajo obrtno dejavnost, obrti podobno dejavnost po Uredbi o določitvi obrtnih dejavnosti in obrti podobnih dejavnosti (Uradni list RS, št. 18/08), in za druge delodajalce, ki so člani stranke te kolektivne pogodbe.
(2) Stranki kolektivne pogodbe sta podpisnik te kolektivne pogodbe, ki zastopa interese delodajalcev, in podpisnik te kolektivne pogodbe, ki zastopa interese delavcev.

(1) Kolektivna pogodba velja za vse delavce, zaposlene pri delodajalcih, ki jih zajema stvarna veljavnost te kolektivne pogodbe.
(2) Za poslovodne osebe ta kolektivna pogodba ne velja.
(3) Kolektivna pogodba se glede pravic in obveznosti, ki jih izrecno navaja zakon ali ta kolektivna pogodba, uporablja tudi za učence, dijake, vajence in študente na obveznem praktičnem usposabljanju.

V kolektivni pogodbi uporabljena izraza delavec in delodajalec, zapisana v moški spolni slovnični obliki, sta uporabljena kot nevtralna za ženske in za moške.

(1) Ta kolektivna pogodba začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije, uporabljati pa se začne prvi dan naslednjega meseca po objavi.
(2) Pogodba je sklenjena za določen čas do 31. 12. 2011.
(3) Po prenehanju veljavnosti kolektivne pogodbe se še šest mesecev uporabljajo določbe normativnega dela, s katerimi se urejajo pravice in obveznosti delavcev in delodajalcev pri sklepanju pogodb o zaposlitvi v času trajanja delovnega razmerja in v zvezi s prenehanjem pogodbe o zaposlitvi, plačilo za delo ter drugi osebni prejemki in povračila v zvezi z delom.

(1) Vsaka pogodbena stranka lahko kadarkoli predlaga spremembo oziroma dopolnitev kolektivne pogodbe.
(2) Pogodbena stranka, ki želi spremembo oziroma dopolnitev kolektivne pogodbe, predloži drugi stranki pisni predlog sprememb in dopolnitev z obrazložitvijo.
(3) Druga stranka se je dolžna do predloga opredeliti v roku 30 dni.

(1) Postopek za sklenitev nove kolektivne pogodbe se začne na obrazloženo pobudo katerekoli od pogodbenih strank.
(2) Do pisne pobude za sklenitev nove kolektivne pogodbe se je druga stranka dolžna opredeliti v 30 dneh od prejema pobude.

(1) Stranki kolektivne pogodbe imenujeta tričlansko komisijo za razlago kolektivne pogodbe v enem mesecu po uveljavitvi te kolektivne pogodbe. V komisijo imenuje vsaka stranka po enega člana, tretjega člana, ki je tudi njen predsednik, pa imenujeta sporazumno iz vrst priznanih strokovnjakov za delovno pravo.
(2) Komisija za razlago sprejema razlage, mnenja in priporočila. Razlage stranki kolektivne pogodbe objavita na enak način, kot je bila objavljena kolektivna pogodba.
(3) Mnenja komisije pomenijo strokoven predlog uporabnikom kolektivne pogodbe za uporabo posamezne določbe kolektivne pogodbe v praksi.
(4) Priporočilo komisije je strokovni predlog strankama za ureditev določenega vprašanja.

Kolektivni delovni spor se rešuje skladno z določili zakona o kolektivnih pogodbah.

S kolektivno pogodbo za posameznega delodajalca oziroma s splošnim aktom ali s pogodbo o zaposlitvi, če delavci pri delodajalcu niso sindikalno organizirani, ni mogoče določiti manj ugodnih pravic, kot jih določa ta kolektivna pogodba.

(1) Delovna mesta se, upoštevajoč izjemo za manjše delodajalce po Zakonu o delovnih razmerjih, skladno z aktom o sistemizaciji delovnih mest razvrstijo v tarifne razrede, glede na zahtevano strokovno izobrazbo.
(2) Tarifni razredi so naslednji:
I. tarifni razred (enostavna dela):
Delovna mesta, za katera se ne zahteva priučitev in za katera zadostuje nedokončana osnovna šola;
II. tarifni razred (manj zahtevna dela):
Delovna mesta, za katera se zahtevajo poleg osnovnošolske izobrazbe še krajši eno– ali večmesečni tečaji;
III. tarifni razred (srednje zahtevna dela):
Delovna mesta, za katera se zahteva do 2 leti javno veljavnega nižjega poklicnega izobraževanja;
IV. tarifni razred (zahtevna dela):
Delovna mesta, za katera se zahteva najmanj 3 leta javno veljavnega srednjega poklicnega izobraževanja;
V. tarifni razred (bolj zahtevna dela):
Delovna mesta, za katera se zahteva najmanj 4 leta javno veljavnega srednjega strokovnega izobraževanja ali najmanj 3 leta javno veljavnega srednjega poklicnega izobraževanja in mojstrski, delovodski ali poslovodski izpit;
VI. tarifni razred (zelo zahtevna dela):
Delovna mesta, za katera se zahteva višja strokovna izobrazba ali višješolsko izobraževanje po prejšnjih predpisih;
VII. tarifni razred (visoko zahtevna dela):
Delovna mesta, za katera se zahteva visoka strokovna (VII/1) ali univerzitetna (VII/2) izobrazba;
VIII. tarifni razred (najbolj zahtevna dela):
Delovna mesta, za katera se zahteva magisterij, specializacija ali državni izpit po končanem visokem univerzitetnem izobraževanju ali strokovnem izobraževanju ter doktorat znanosti.

(1) Delodajalec lahko pred izbiro preizkusi usposobljenost prijavljenih kandidatov za delo, pri čemer sam določi ustrezen način preizkusa.
(2) Delodajalec lahko preizkusi le strokovno usposobljenost, znanje, veščine in spretnosti ter psihofizične sposobnosti, ki so potrebne pri delu.
(3) Kandidat ima pravico do odškodnine v primeru delovne nesreče v zvezi s preizkusom usposobljenosti. Delodajalec lahko svojo odgovornost zavaruje.

Delodajalec je dolžan vročiti predlog pogodbe o zaposlitvi delavcu, ki se zaposluje pri delodajalcu, najmanj 3 delovne dni pred predvidenim dnem sklenitve oziroma nastopom dela.

(1) Pogodba o zaposlitvi poleg sestavin, ki jih določa zakon, vsebuje tudi določbe o:
– pripravništvu;
– uvajanju v delo;
– tarifnem razredu, v katerega je razvrščeno delovno mesto oziroma vrsta dela.
(2) Pogodba o zaposlitvi lahko vsebuje tudi druge obveznosti in pravice delavca in delodajalca.

Opravičeni razlogi, zaradi katerih delavec ne prične delati v skladu s pogodbo o zaposlitvi, so praviloma:
– bolezen, ki se izkaže z zdravniškim potrdilom;
– vabilo k upravnim ali sodnim organom, brez krivde delavca.

(1) Manjši delodajalec lahko sklepa pogodbe o zaposlitvi za določen čas tudi izven primerov, ki jih določa zakon, in sicer:
– v prvih treh letih, ko prvič začne opravljati dejavnost,
– namesto uvedbe poskusnega dela lahko z delavcem sklene pogodbo o zaposlitvi za določen čas v trajanju, ki je s to kolektivno pogodbo določen za trajanje poskusnega dela ustrezne zahtevnosti,
– če gre za izvedbo posla, pridobljenega z javnim natečajem ali naročilom, in sicer za čas izvedbe tega posla.
(2) Delodajalec lahko z delavcem, ki prvič sklepa pogodbo o zaposlitvi, sklene pogodbo o zaposlitvi za določen čas za čas uvajanja v delo, določen s to kolektivno pogodbo.

(1) Če je delo projektno organizirano, se pogodba o zaposlitvi za določen čas lahko sklene tudi za obdobje, daljše od dveh let, če se pogodba o zaposlitvi sklene za ves čas trajanja projekta.
(2) Za projektno delo se šteje delo, ki je organizirano tako, da je vsak projekt samostojen del poslovanja delodajalca in ne spada v dejavnost delodajalca, ki se tekoče (dnevno) opravlja.

(1) Delavec in delodajalec, ki se v pogodbi o zaposlitvi dogovorita o poskusnem delu, opredelita tudi njegovo trajanje in način spremljanja.

(2) Poskusno delo traja največ:

+---------------------------------------------+----------------+
|– za delovna mesta, razvrščena v III. do IV. |        1 mesec,|
|tarifni razred                               |                |
+---------------------------------------------+----------------+
|– za delovna mesta, razvrščena v V. do VI.   |       2 meseca,|
|tarifni razred                               |                |
+---------------------------------------------+----------------+
|– za delovna mesta, razvrščena v VII. in     |       3 mesece.|
|VIII. tarifni razred                         |                |
+---------------------------------------------+----------------+

(1) Ko se delavec prvič zaposluje, ga delodajalec lahko uvede v delo.
(2) Uvajanje v delo sestavlja:
– seznanitev delavca z dejavnostjo delodajalca, njegovo organizacijo in s poslovanjem,
– seznanitev z delom na delovnem mestu ali z vrsto dela, za katero je delavec sklenil pogodbo o zaposlitvi,
– seznanitev z delovnimi in drugimi postopki na delovnem mestu ali vrsti dela in navodili za delo,
– seznanitev s sodelavci, s katerimi bo delavec redno sodeloval pri izvajanju svojih delovnih nalog,
– seznanitev z oceno tveganja, vključno z ukrepi za zagotavljanje varnosti in zdravja pri delu,
– izvajanje delovnih nalog na delovnem mestu ali vrsti dela (sprva pod nadzorom, kasneje samostojno),
– seznanitev s podatki, ki so poslovna skrivnost, in s postopki ravnanja s temi podatki,
– seznanitev z varstvom osebnih podatkov,
– seznanitev z drugimi obveznostmi delavca, ki izhajajo iz zakona, splošnih aktov delodajalca in pogodbe o zaposlitvi.