Kolektivna pogodba velja za območje Republike Slovenije.

Kolektivna pogodba velja za vse delodajalce, ki so s strani organizacije, pooblaščene za obdelovanje in objavljanje podatkov, razvrščeni v naslednje dejavnosti po Standardni klasifikaciji dejavnosti:

(1) Iz podpodročja dejavnosti CB – Pridobivanje rud in kamnin, razen

energetskih:

14.13 pridobivanje skrilavcev

14.22 pridobivanje gline in kaolina

14.30 pridobivanje mineralov za kemijsko proizvodnjo in proizvodnjo

mineralnih gnojil

14.40 pridobivanje soli

14.50 pridobivanje drugih rudnin in kamnin

(2) Iz podpodročja dejavnosti DI – Proizvodnja drugih nekovinskih mineralnih

izdelkov:

26.11 proizvodnja ravnega stekla

26.12 oblikovanje in obdelava ravnega stekla

26.13 proizvodnja votlega stekla

26.14 proizvodnja steklenih vlaken

26.15 proizv. in oblikovanje drugih vrst stekla ter tehničnih steklenih

izdelkov

26.21 proizvodnja gospodinjske in okrasne keramike

26.22 proizvodnja sanitarne keramike

26.23 proizvodnja izolatorjev in izolacijskih elementov iz keramike

26.24 proizvodnja druge tehnične keramike

26.25 proizvodnja drugih keramičnih izdelkov

26.26 proizvodnja ognjevzdržne keramike

26.30 proizvodnja zidnih in talnih keramičnih ploščic

26.81 proizvodnja brusilnih sredstev

26.82 proizvodnja drugih nekovinskih mineralnih izdelkov

(3) Ne glede na določbo prvega odstavka tega člena lahko ta kolektivna pogodba velja tudi za odvisne družbe družb iz prvega odstavka tega člena.

(1) Kolektivna pogodba velja za vse delavce, zaposlene pri delodajalcih iz 2. člena te pogodbe, ki imajo sedež na območju Republike Slovenije, in za delavce pri delodajalcih, ki trajneje opravljajo delo na območju Republike Slovenije.

(2) Za poslovodne osebe in vodilne delavce ta kolektivna pogodba ne velja, razen če je s pogodbo o zaposlitvi med delodajalcem in takšno osebo drugače določeno.

(3) Kolektivna pogodba se glede pravic, ki jih izrecno navaja zakon ali ta kolektivna pogodba, uporablja tudi za učence, dijake in študente na praktičnem usposabljanju. Za vajence velja kolektivna pogodba v obsegu, kot določa zakon.

(1) Ta pogodba velja do 31. 12. 2007.

(2) Tarifna priloga je sestavni del te pogodbe in se nanaša na uresničevanje določb od 37. do 55. člena te pogodbe. Tarifna priloga se sklene najkasneje do 31.12. za naslednje leto.

(3) Če se tarifna priloga ne sklene v tem roku, se podaljša za eno leto.

(1) Izraza delavec in delodajalec se v tej kolektivni pogodbi uporabljata v pomenu in obsegu kot to opredeljuje Zakon o delovnih razmerjih. Delodajalci in delavci imajo status uporabnikov te kolektivne pogodbe.

(2) Poslovodne osebe so osebe, ki vodijo poslovanje pri delodajalcu in so s temi pooblastili vpisane v ustrezni register.

(3) Vodilni delavci so tisti delavci, ki imajo pooblastila iz 157. člena Zakona o delovnih razmerjih in tista, ki jih določi delodajalec.

(4) Splošni akt je akt delodajalca, ki na splošen način ureja posamezna vprašanja v zvezi z delovnimi razmerji skladno z zakonom o delovnih razmerjih in to kolektivno pogodbo.

(5) Sistemizacija delovnih mest je splošni akt delodajalca, ki določa delovna mesta in pogoje za zasedbo delovnih mest.

(6) Pomen izrazov, ki se nanašajo na plače, druge osebne prejemke in povračila stroškov, je pojasnjen v poglavju o plačah in drugih osebnih prejemkih delavca, upoštevaje zakon.

(1) Določila in zneski iz te pogodbe in tarifne priloge so obvezni enotni minimalni standardi v kolektivnih pogodbah in splošnih aktih pri delodajalcih.

(2) Odstopanje od minimalnega standarda je dovoljeno na podlagi posebnega pisnega sporazuma med reprezentativnim sindikatom pri delodajalcu in delodajalcem, zlasti v primerih bistvenega poslabšanja poslovanja v zadnjem letu dni, recesije panoge in v podobnih utemeljenih primerih, vendar ne manj od minimuma po ZDR.

(1) Delovna mesta se razvrščajo v devet tarifnih razredov glede na zahtevano strokovno izobrazbo, določeno v aktu o sistemizaciji delovnih mest, in sicer:

1. tarifni razred (enostavna dela)

Delovna mesta, sestavljena iz različnih in kratkotrajnih operacij, ki jih je mogoče zaradi njihove tehnološke značilnosti opravljati po enostavnem postopku in z enostavnimi delovnimi sredstvi.

Za opravljanje teh del je potrebno minimalno znanje. Težišče je v pridobivanju delovnih spretnosti in navad za praktično delo po posebnih vrstah del in delovnih nalog.

Zahtevana izobrazba: praviloma nedokončana osnovna šola, brez priučevanja.

2. tarifni razred (manj zahtevna dela)

Delovna mesta, ki vključujejo manj zahtevna dela v proizvodnji, opravljanje delovnih operacij, ki se ponavljajo in izvajajo z enostavnimi ali mehaniziranimi sredstvi, opravljanje manj zahtevnih del pri strojih in napravah ipd.

Zahtevana izobrazba: poleg osnovnošolske izobrazbe, še krajši eno- ali večmesečni tečaji.

3. tarifni razred (srednje zahtevna dela)

Delovna mesta, v okviru katerih se opravljajo srednje zahtevna, raznovrstna dela na splošnem in tehničnem področju – delo z različnimi stroji, z orodjem in napravami. Za opravljanje teh del se zahteva višja stopnja razumevanja temeljev delovnega procesa, ker so pri opravljanju dela možne nepredvidljive delovne situacije, v katerih delavec sam rešuje nastale probleme.

Zahtevana izobrazba: praviloma do 2 leti javno priznanega poklicnega ali strokovnega izobraževanja.

4. tarifni razred (zahtevna dela)

Delovna mesta, ki vključujejo zahtevna in raznovrstna dela v pripravi proizvodnje, v izvajanju tehnoloških procesov, v kontroli, vzdrževanju strojev in naprav ter administrativna dela. Na teh delovnih mestih se zahteva poklicno praktično in teoretično znanje o laboratorijskem delu, uravnavanju delovanja procesnih naprav, predelavi umetnih materialov ipd. ter v večji meri samostojno reševanje konkretnih manjših problemov.

Zahtevana izobrazba: najmanj 2 leti in pol javno priznanega poklicnega ali strokovnega izobraževanja.

22. tarifni razred (bolj zahtevna dela)

Delovna mesta, ki vključujejo zahtevnejša raznovrstna dela v neposredni proizvodnji; v pripravi dela, storitvena dela, tehnično-administrativna dela, dela, vezana na poslovne funkcije, vodenje obratov, izmen itd. Za opravljanje teh del je potrebno poglobljeno strokovno znanje določene usmeritve ter znanje s področja organizacije dela in varstva pri delu.

Zahtevana izobrazba: praviloma 3 leta javno priznanega poklicnega ali strokovnega izobraževanja in mojstrski, delovodski ali poslovodski izpit ali 4 ali 5 let javno priznanega strokovnega izobraževanja.

6. tarifni razred (zelo zahtevna dela)

Delovna mesta, v okviru katerih se opravljajo zelo zahtevna dela priprave, spremljanja, kontrole, organiziranja, analiziranja delovnih procesov, dalje operativno in strokovno vodenje delovnih procesov ter vodenje na posameznih področjih poslovanja.

Zahtevana izobrazba: praviloma višja strokovna izobrazba.

7. tarifni razred (visoko zahtevna dela)

Delovna mesta, v okviru katerih se opravljajo visoko zahtevna dela načrtovanja, analiziranja, organiziranja razvoja, delovnih procesov, oblikovanja novih teoretičnih in praktičnih rešitev, vodenja poslovanja, strokovnega vodenja delovnih procesov, svetovanja ipd.

Zahtevana izobrazba: praviloma visoka strokovna izobrazba ali univerzitetna izobrazba.

8. tarifni razred (najbolj zahtevna dela)

Delovna mesta, v okviru katerih se opravljajo visoko zahtevna dela pri pripravi, analitičnem proučevanju, raziskovanju proizvodnje, poslovnih in podobnih procesov. Visoko zahtevna dela v zvezi z znanstvenimi raziskavami, oblikovanje novih teoretičnih in praktičnih rešitev, spremljanje, oblikovanje in prenos sistema kompleksnih informacij, zahtevna vodstvena dela ipd.

Zahtevana izobrazba: praviloma magisterij, specializacija ali državni izpit po končanem visokem univerzitetnem izobraževanju.

9. tarifni razred (izjemno pomembna, najbolj zahtevna dela)

Delovna mesta, ki vključujejo visoko zahtevna, samostojna svetovalna znanstveno-raziskovalna dela. Teoretično in praktično znanje in sposobnosti, ki omogočajo nova dognanja na posebno zahtevnih strokovnih področjih, načrtovanje in koordiniranje znanstvenih raziskovanj velikih gospodarskih in drugih delovnih sistemov, reševanje najzapletenejših problemov in oblikovanje modelov za prenos teh rešitev v prakso ter zahtevna vodilna dela.

Zahtevana izobrazba: praviloma doktorat znanosti.

(2) Razvrstitev delovnih mest v tarifne razrede opravi delodajalec ali poslovodni organ v skladu z aktom o sistemizaciji delovnih mest. V primeru dvoma pri razvrščanju delovnih mest v tarifne razrede se uporabi veljavni šifrant poklicev.

(3) Tipična delovna mesta posameznega tarifnega razreda se lahko v kolektivnih pogodbah pri delodajalcu razvrstijo v posamezne plačilne razrede. Podlaga za razvrščanje v posamezne plačilne razrede so zahteve po dodatnih znanjih, daljših delovnih izkušnjah, večji odgovornosti, z delom povezani napori in težje delovne razmere.

(4) V aktu o sistemizaciji delovnih mest oziroma drugem splošnem aktu delodajalec določi pogoje za opravljanje dela na posameznem delovnem mestu. Ta obveznost ne velja za manjše delodajalce.

(5) Delodajalec je dolžan pred sprejemom akta o sistemizaciji delovnih mest pridobiti mnenje sindikata.

(1) Pogodba o zaposlitvi mora vsebovati:

• podatke o pogodbenih strankah z navedbo njunega prebivališča oziroma sedeža,
• datum nastopa dela,
• naziv delovnega mesta oziroma podatke o vrsti dela, za katerega delavec sklepa pogodbo o zaposlitvi, s kratkim opisom dela, ki ga mora opravljati po pogodbi o zaposlitvi ter tarifni razred, v katerega je delovno mesto razvrščeno,
• kraj opravljanja dela; če ni navedenega točnega kraja velja, da delavec opravlja delo na sedežu delodajalca,
• čas trajanja delovnega razmerja,
• določilo o načinu izrabe letnega dopusta, če je sklenjena pogodba o zaposlitvi za določen čas,
• določilo ali gre za delovno razmerje s polnim ali krajšim delovnim časom,
• določilo o dnevnem ali tedenskem rednem delovnem času in razporeditvi delovnega časa,
• določilo o znesku osnovne plače delavca v nacionalni valuti, ki mu pripada za opravljanje dela po pogodbi o zaposlitvi,
• določilo o drugih sestavinah plače delavca, o plačilnem obdobju, plačilnem dnevu in o načinu izplačevanja plače,
• določilo o letnem dopustu oziroma načinu določanja letnega dopusta,
• dolžino odpovednih rokov,
• poskusno delo (če se zahteva),
• določilo o konkurenčni klavzuli (če se zahteva),
• določilo o konkurenčni prepovedi (če se zahteva),
• pripravništvo, če se delovno razmerje sklepa s pripravnikom,
• načinu ugotavljanja delovne uspešnosti (norma, akord, premije, ocenjevanje ...),
• navedbo kolektivnih pogodb, ki zavezujejo delodajalca oziroma splošnih aktov delodajalca, ki določajo pogoje dela delavca,
• druge pravice in obveznosti v primerih, določenih z zakonom.

(2) V pogodbi o zaposlitvi se glede vprašanj, navedenih v osmi, deseti, enajsti, dvanajsti in sedemnajsti alinei prvega odstavka, stranki lahko sklicujeta na veljavne zakone, kolektivne pogodbe oziroma splošne akte delodajalca.

(3) Delodajalec delavcu pred podpisom pogodbe o zaposlitvi omogoči seznanitev z vsebino kolektivnih pogodb in splošnih aktov, ki določajo njegove pravice in obveznosti.

(4) Delodajalec mora te pogodbe in splošne akte hraniti na mestu, dostopnem vsem delavcem.

(5) Delavec lahko kadarkoli zahteva vpogled v vsebino kolektivnih pogodb in splošnih aktov, ki določajo njegove pravice in obveznosti, delodajalec pa mu tega ne sme odreči.

(1) Po odredbi delodajalca je delavec dolžan začasno opravljati drugo delo, kot je določeno v pogodbi o zaposlitvi, pod pogoji, navedenimi v tem členu.

(2) Delodajalec lahko delavcu odredi opravljanje drugega dela, če gre za izjemne okoliščine ali druge nujne primere, ki trajajo krajši čas. Kot nujni primeri se štejejo:

• nenadna in nepredvidena odsotnost drugega delavca,
• nepredvideni dogodki v delovnem procesu,
• okoliščine, ki bi lahko ogrozile zdravje oziroma življenje delavcev,
• okoliščine, ki bi lahko delodajalcu povzročile materialno škodo,
• primeri uvajanja novih delovnih procesov, predlogov izboljšav ipd.,
• primeri posredovanja pristojnih organov zaradi izvajanja ukrepov varnosti in zdravja pri delu,
• izjemna enkratna oziroma kratkotrajna opravila.

(3) Potrebe po opravljanju drugega dela opredeli delodajalec in o tem obvesti delavca praviloma najkasneje en dan pred datumom začetka dela; v izjemnih in utemeljenih primerih delodajalec lahko odredi delo brez predhodnega obvestila.

(4) Opravljanje drugega dela se lahko odredi, če tako delo ne traja dalj časa kot 10 delovnih dni v posameznem primeru. Delavcu je dovoljeno v istem koledarskem letu tudi več kot enkrat odrediti opravljanje drugega dela, vendar skupen čas, ko opravlja druga dela, v koledarskem letu ne sme presegati 45 delovnih dni.

(5) Delodajalec ne sme delavcu odrediti drugega dela, za katero ta ni usposobljen oziroma če bi opravljanje teh del in nalog ogrozilo življenje ali zdravje delavca.

(6) Če delavec po odredbi delodajalca opravlja drugo delo, prejema enako plačo, kot bi jo prejemal na svojem delovnem mestu, če pa je plača za drugo delo zanj ugodnejša, mu mora delodajalec izplačati to plačo.

(1) Pogodba o zaposlitvi za določen čas se lahko poleg primerov določenih z zakonom, sklene tudi v naslednjih primerih:

• sklenitev pogodbe o zaposlitvi z vodilnim delavcem za čas do štirih let,
• če delodajalec izkazuje v preteklem koledarskem mesecu najmanj 3% začasno odsotnost delavcev v posameznem zaključenem organizacijskem procesu. V navedeno odsotnost se ne všteva izraba letnega dopusta.

(2) Po drugi alinei predhodnega odstavka lahko delodajalec zaposli največ takšno število delavcev, ki ustreza procentu začasno odsotnih delavcev, pri čemer v pogodbo o zaposlitvi z novim delavcem poimensko ne navaja začasno odsotnih delavcev.

(3) Ne glede na omejitve sklepanja ene ali več zaporednih pogodb o zaposlitvi za določen čas, je mogoče pogodbe o zaposlitvi za projektno delo sklepati izven teh omejitev.

(4) Manjši delodajalci lahko sklepajo pogodbe o zaposlitvi za določen čas ne glede na zakonske omejitve.

(1) Poskusno delo je dovoljeno uvesti le ob naslednjih, kumulativno podanih predpostavkah:

1. da je v objavi prostega delovnega mesta navedeno, da bo kandidat, ki bo izbran na to delovno mesto, določen čas na poskusnem delu in
2. da je v pogodbi o zaposlitvi, ki jo skleneta delodajalec in izbrani delavec, poskusno delo posebej dogovorjeno.

(2) Trajanje poskusnega dela za posamezna delovna mesta znaša:

• za delovna mesta, za katera se zahteva I. do III. stopnja strokovne izobrazbe, največ 1 mesec,
• za delovna mesta, za katera se zahteva IV. in V. stopnja strokovne izobrazbe, največ 2 meseca,
• za delovna mesta, za katera se zahteva VI. stopnja strokovne izobrazbe, največ 3 mesece.
• za delovna mesta, za katera se zahteva VII., VIII. ali IX. stopnja strokovne izobrazbe, največ 6 mesece.

(3) Poskusno delo se lahko v primerih začasne odsotnosti delavca nad 7 delovnih dni za ta čas podaljša. Sklep o podaljšanju sprejme uprava oziroma od nje pooblaščeni delavec.

(4) Način spremljanja in ocenjevanja poskusnega dela določi delodajalec.

(1) Pogodbo o zaposlitvi kot pripravnik lahko sklene, kdor prvič začne opravljati delo, ustrezno vrsti in stopnji strokovne izobrazbe, ter z namenom, da se usposobi za samostojno opravljanje dela v delovnem razmerju, če za delovno mesto za katero sklepa pogodbo o zaposlitvi ne izpolnjuje pogoja zadostnih delovnih izkušenj zahtevanih v aktu delodajalca.

(2) Pripravništvo se določi za različno dolga obdobja glede na stopnjo strokovne izobrazbe, če poseben zakon ne določa drugače:

• za dela V. stopnje strokovne izobrazbe največ 6 mesecev,
• za dela VI. stopnje strokovne izobrazbe največ 9 mesecev,
• za dela nad VI. stopnjo strokovne izobrazbe največ 12 mesecev.

(1) Pripravništvo poteka po programu, ki ga pripravi mentor v sodelovanju s strokovno službo, kolikor program še ni izdelan od pristojnih institucij.

(2) Mentor mora imeti najmanj enako stopnjo strokovne izobrazbe kot pripravnik in tri leta delovnih izkušenj.

(3) Mentor je dolžan:

• skrbeti za izvajanje programa in izvedbo načrta pripravništva,
• uvajati pripravnika v delo,
• dajati pripravniku strokovne nasvete, navodila in pomoč pri praktičnem delu,
• seznanjati pripravnika s pravilno uporabo delovnih sredstev in naprav ter ga seznanjati z delovnimi postopki in delovno dokumentacijo,
• sodelovati pri pripravniškem izpitu,
• podati pisno mnenje o pripravniku in pripravništvu.

(4) Pripravniški izpit vsebuje preizkus znanja stroke in delovnega področja, za katerega se je pripravnik usposabljal. Komisija za pripravniški izpit šteje najmanj tri člane, ki imajo najmanj enako stopnjo strokovne izobrazbe kot pripravnik in tri leta delovnih izkušenj. Mentor sodeluje pri delu komisije, vendar ni njen član.

(5) Pripravništvo se zaključi s pripravniškim izpitom, ki vsebuje preizkus znanja stroke in delovnega področja za katerega se je pripravnik usposabljal.

(6) Na podlagi zapisnika komisije o pripravniškem izpitu se izda potrdilo o opravljenem pripravništvu, ki vsebuje:

• ime in priimek ter rojstne podatke pripravnika,
• dan opravljanja pripravniškega izpita,
• dan, mesec in leto izdaje potrdila,
• stroko oziroma delo in naloge, za katere je pripravnik opravil pripravniški izpit.

(7) Potrdilo podpišeta predsednik komisije za pripravniški izpit in pooblaščeni delavec delodajalca.

(1) V primeru, ko je kraj opravljanja dela v pogodbi o zaposlitvi širše določen, delodajalec lahko napoti delavca na opravljanje dela v drug kraj pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi.

(2) Če pogodba o zaposlitvi ne določa posebej, velja da je napotitev pravilna in zakonita, če je delavcu omogočen prihod in odhod na delo z javnimi prevoznimi sredstvi v skupnem trajanju do treh ur. V tem primeru delodajalec povrne stroške prevoza na delo in z dela delavcu v celoti.

(3) Delavca ni mogoče napotiti iz kraja v kraj brez njegove privolitve v naslednjih primerih:

• če napotitev po mnenju pooblaščenega zdravnika delodajalca lahko vpliva na bistveno poslabšanje delavčevega zdravja,
• če traja pot na delo in z dela v normalnih okoliščinah z javnimi prevoznimi sredstvi za delavke-(ce) samohranilke-(ce) z otrokom do treh let starosti, delavce, ki negujejo težje prizadete družinske člane, in delavke-(ce), ki jim manjka do redne upokojitve do pet let, skupaj več kot 2 uri dnevno,
• če bi zaradi tega trajala pot na delo in z dela v normalnih okoliščinah z javnimi prevoznimi sredstvi več kot 3 ure dnevno za druge delavce.

(4) Če napotitev delavca iz kraja v kraj brez njegove privolitve zaradi oddaljenosti kraja dela zahteva spremembo delavčevega bivališča, mu je potrebno zagotoviti enakovredne bivalne pogoje in možnosti šolanja otrok (osnovno šolstvo).

(1) Delovni čas traja največ 40 ur na teden in se ugotavlja na letnem nivoju, vključno s plačanimi polurnimi odmori, razen če zakon ne določa drugače.

(2) V primeru celodnevne opravičene odsotnosti z dela (dopust, bolniška, službena pot) se za izpolnitev delovne obveznosti šteje, da je bil delavec na delu v skladu s svojim razporedom delovnega časa (urnika), razen v primeru službenega potovanja, če je s potnim nalogom posebej vnaprej drugače opredeljeno.

(1) Nadurno delo lahko delodajalec odredi v primerih, določenih z zakonom in v naslednjih primerih:

• v primeru nenadno začasno odsotnega delavca,
• v primeru nenadne okvare delovnih sredstev in postrojenj, če je potrebno začeto delo nadaljevati in dokončati,
• v primeru začasne prekinitve energije, če je potrebno začeto delo nadaljevati in dokončati.

(2) Pisni nalog je hkrati nalog za obračun in plačilo nadurnega dela, razen če se delavec in delodajalec dogovorita drugače.

(3) Dnevna, tedenska in mesečna zakonska časovna omejitev nadurnega dela se upošteva kot povprečna omejitev v obdobju šestih mesecev.

(1) Delodajalec lahko začasno prerazporedi delovni čas zlasti v naslednjih primerih:

• določenih z zakonom za uvedbo nadurnega dela,
• določenih s to kolektivno pogodbo za uvedbo nadurnega dela,
• zaradi izjemoma zmanjšanega obsega proizvodnje ali poslovanja,
• zaradi začasnega pomanjkanja surovin (reprodukcijskih materialov, sestavnih delov) in energije (elektrika, plin, para ipd.),
• zaradi nepredvidene začasno povečane odsotnosti delavcev z dela,
• večjih okvar delovnih sredstev in postrojenj.

(2) Z začasno prerazporeditvijo delovnega časa mora delodajalec določiti obdobje, ko je dnevna ali tedenska delovna obveznost delavca daljša ali obdobje, ko je delovna ali tedenska delovna obveznost manjša.

(3) V primerih, ko to narekujejo objektivni ali tehnični razlogi ali razlogi organizacije dela, se polni delovni čas v primeru neenakomerne razporeditve ter začasne prerazporeditve delovnega časa upošteva polni delovni čas kot povprečna delovna obveznost v obdobju 12 mesecev.

(4) V primeru začasne prerazporeditve delovnega časa delodajalec delavcu za isti čas ne more odrediti nadurnega dela.

(1) Delavec ima pravico do odsotnosti z dela z nadomestilom plače do največ sedem delovnih dni v letu zaradi:

+-------------------------------------------------------------------+--------+
|– lastne poroke                                                    |   2 dni|
+-------------------------------------------------------------------+--------+
|– rojstva otroka                                                   |   1 dan|
+-------------------------------------------------------------------+--------+
|– smrti zakonca oziroma osebe, ki je zadnji dve leti živela z      |   3 dni|
|delavcem v življenjski skupnosti, ki je po predpisih o zakonski    |        |
|zvezi in družinskih razmerjih v pravnih posledicah izenačena z     |        |
|zakonsko zvezo ali smrti otroka, posvojenca ali pastorka           |        |
+-------------------------------------------------------------------+--------+
|– smrti staršev – oče, mati, očim, mačeha, posvojitelj             |   2 dni|
+-------------------------------------------------------------------+--------+
|– smrti bratov, sester, starih staršev                             |   1 dan|
+-------------------------------------------------------------------+--------+
|– selitve delavca oziroma družine v interesu delodajalca           |   2 dni|
+-------------------------------------------------------------------+--------+
|– selitve delavca oziroma družine                                  |   1 dan|
+-------------------------------------------------------------------+--------+
|– elementarnih nesreč                                              |do 5 dni|
+-------------------------------------------------------------------+--------+

(2) Odsotnost v zgornjih primerih je treba koristiti ob nastopu dogodka.

(1) Delavec in delodajalec se lahko dogovorita o odsotnosti delavca brez nadomestila plače zlasti v naslednjih primerih:

• neodložljivih osebnih opravkov delavca,
• zasebnega potovanja delavca,
• nege družinskega člana, ki ni medicinsko potrebna,
• popravila hiše oziroma stanovanja,
• zdravljenja na lastne stroške.

(2) O trajanju in vsebini obveznosti delavca in delodajalca v zvezi z neplačano odsotnostjo z dela skleneta delavec in delodajalec pisni dogovor (sporazum). V njem se opredeli kdo nosi stroške prispevkov delavca in prispevkov delodajalca za čas odsotnosti z dela. Odsotnost z dela brez nadomestila lahko traja najdalj toliko časa, kolikor traja zavarovanje na podlagi delovnega razmerja (30 dni).

(1) Minimalno dolžino letnega dopusta in obvezne dodatne dni določa zakon.

(2) Daljše trajanje letnega dopusta, kot je določeno v prvem odstavku tega člena, se določi s kolektivno pogodbo, pri čemer se obvezno upoštevajo naslednji kriteriji, katere delavec izpolnjuje na dan 31. 1. v letu, za katero se mu določa dopust:

a) zahtevnost delovnega mesta * na delovnem mestu, kjer se zahteva III. in IV. stopnja strokovne izobrazbe, 1 dan * na delovnem mestu, kjer se zahteva V. in VI. stopnja strokovne izobrazbe, 2 dni * na delovnem mestu, kjer se zahteva VII., VIII. ali IX. stopnja strokovne izobrazbe, 3 dni

2. delovna doba – za vsakih doseženih 5 let delovne dobe 1 dan
3. vplivi delovnega okolja, po merilih, ki se določijo pri delodajalcu.

(3) Delavec ima pravico trikrat po en dan letnega dopusta izrabiti tiste dneve, ki jih sam določi, če o tem obvesti nadrejenega vodjo najkasneje 3 (tri) dni pred nastopom tega dopusta. Delodajalec mu tega ne more odreči, če to resneje ne ogroža delovnega procesa.

(4) Podlaga za določitev števila delovnih dni v tednu je letni delovni koledar. Delodajalec določi povprečno število delovnih dni v tednu na podlagi plana in potreb za izvajanje delovnega procesa kot to določa 147. člen ZDR.

(5) Delavcu pripada za delo v enem koledarskem letu en letni dopust v trajanju, kot opredeljuje zakon, tudi v primeru, ko med letom preide od enega delodajalca k drugemu.

(6) Maksimum odmere letnega dopusta je 32 delovnih dni. Ne glede na to določbo, delavcu pripada najmanj toliko letnega dopusta, kot je minumum, določen z zakonom.

Delodajalec je dolžan pisno seznaniti delavce z odmero letnega dopusta najkasneje do konca februarja leta, za katero se odmerja letni dopust.

(1) Delavec in delodajalec uredita medsebojne pravice in obveznosti s področja izobraževanja s pogodbo o zaposlitvi ali posebno pogodbo ter je izobraževanje v interesu delodajalca oziroma po nalogu delodajalca. Če s pogodbo ni urejeno drugače in je izobraževanje organizirano izven delovnega časa, pripada:

• dva delovna dneva za vsak izpit na ravni izobraževanja do vključno V. stopnje zahtevnosti,
• trije delovni dnevi za vsak izpit na višji in visoki stopnji izobraževanja (visoki strokovni šoli ali fakulteti),
• sedem delovnih dni za maturo oziroma zaključni izpit na ravni izobraževanja do vključno V. stopnje zahtevnosti,
• deset delovnih dni za diplomo na višji ali visoki strokovni šoli oziroma fakulteti,
• pet delovnih dni za vsak izpit na podiplomskem študiju,
• petnajst delovnih dni za zaključni magistrski izpit ali magistrsko nalogo, za nalogo in izpit za pridobitev naziva magister oziroma specialist,
• dvajset delovnih dni za doktorat.

(2) Poleg odsotnosti iz prejšnjega odstavka delavcu pripada odsotnost tudi na dan, ko opravlja izpit.

(3) Do odsotnosti iz prejšnjih dveh odstavkov je delavec upravičen samo ko prvič opravlja izpit.