Kolektivna pogodba velja za območje Republike Slovenije.

Kolektivna pogodba velja za vse delodajalce, ki opravljajo dejavnost zasebnega varovanja v skladu z zakonom o zasebnem varovanju in obveznem organiziranju službe varovanja (Uradni list RS, št. 32/94) in njegovimi spremembami in dopolnitvami na pridobiten način.

(1) Kolektivna pogodba velja za vse delavce zaposlene pri delodajalcih iz 2. člena te kolektivne pogodbe, ki imajo sedež na območju Republike Slovenije, in za delavce pri delodajalcih, ki trajneje opravljajo delo iz področja varovanja premoženja in ljudi na območju Republike Slovenije.

(2) Za poslovodne delavce in delavce s posebnimi pooblastili in odgovornostmi ta kolektivna pogodba ne velja.

(3) Kolektivna pogodba velja tudi za učence, vajence, dijake in študente na praktičnem usposabljanju.

(1) Ta kolektivna pogodba začne veljati z dnem sklenitve in velja do 31. 12. 2002. Kolektivna pogodba se objavi v Uradnem listu RS.

(2) Tarifna priloga je sestavni del te kolektivne pogodbe, in se nanaša na uresničevanje določb od 41. do 55. člena te kolektivna pogodbe. Tarifna priloga velja eno leto in se sklene najkasneje do 31. 12. za naslednje leto.

(3) Če se tarifna priloga ne sklene v tem roku se podaljša še za eno leto.

(4) Če v času veljavnosti te kolektivne pogodbe nobena od pogodbenih strank ne odpove te kolektivne pogodbe, se njena veljavnost podaljša do sklenitve nove.

(1) Izraz »delodajalec« pomeni vsako tujo ali domačo fizično ali pravno osebo, ki zaposluje delavce.

(2) Izraz »delavec« pomeni delavca oziroma delavko, ki je sklenil(a) delovno razmerje za določen ali nedoločen čas, za polni ali skrajšani delovni čas.

(3) Izraz »poslovodni organ« pomeni osebo oziroma osebe, ki vodijo poslovanje pri delodajalcu in so kot take vpisane v registerhttp://cdncache-a.akamaihd.net/items/it/img/arrow-10x10.png" alt="" data-mce-src="http://cdncache-a.akamaihd.net/items/it/img/arrow-10x10.png" data-mce-style="background: none repeat scroll 0% 0% transparent ! important; border: medium none ! important; display: inline-block ! important; text-indent: 0px ! important; float: none ! important; font-weight: bold ! important; height: 10px ! important; margin: 0px 0px 0px 3px ! important; min-height: 0px ! important; min-width: 0px ! important; padding: 0px ! important; vertical-align: super ! important; width: 10px ! important; text-transform: uppercase ! important;">.

(4) Izraz »poslovodni delavec« pomeni delavca, ki opravlja naloge poslovodnega organa.

(5) Izraz »delavec s posebnimi pooblastili in odgovornostmi« pomeni delavca, ki ga delodajalec določi z aktom oziroma z pogodbo o ustanovitvi družbe ali statutom (v nadaljnjem besedilu: vodilni delavec), oziroma delavca, ki ima sklenjeno individualno pogodbo o zaposlitvi.

(6) Izraz »splošni akt« pomeni akt delodajalca, ki na splošen način ureja posamezna vprašanja iz te kolektivne pogodbe.

(7) Izraz »gospodarska dejavnost« je skupni pojem za naslednje področje iz standardne klasifikacije dejavnosti:

K 74.600       poizvedovalne dejavnosti in varovanje,
K 74.200       projektiranje, inženiring in tehnično
               varovanje,
K 74.300       tehnični preizkusi,
F 45.310       električne inštalacije.

Gospodarsko dejavnost opravlja tudi gospodarska družba, organizacija ali samostojni podjetnik, ki opravlja dejavnost iz drugih področij standardne klasifikacije dejavnosti, če opravlja poizvedovalne dejavnosti in tehnično varovanje na pridobiten način. Dejavnost, v kateri opravlja storitve varovanja, mora biti navedena v standardni klasifikaciji dejavnosti obvestila Statističnega urada RS o identifikaciji in razvrstitvi po dejavnosti za poslovni subjekt.

(8) Izraz »sistematizacija delovnih mest« je splošni akt oziroma sestavni del drugega splošnega akta delodajalca, ki določa delovna mesta in posebne pogoje za zasedbo delovnih mest.

(9) Izraz »sindikalni zaupnik« pomeni sindikalnega poverjenika po zakonu o delavnih razmerjih.

10. Pomeni drugih izrazov, ki se nanašajo na plače in druge osebne prejemke, so navedeni v poglavju o plačah.

Določila in zneski iz te kolektivne pogodbe in tarifne priloge so obvezni minimalni standardi v podjetniških kolektivnih pogodbah pri delodajalcih, če te KP teh standardov ne urejajo.

(1) Delovna mesta se razvrščajo v 9 tarifnih razredov glede na zahtevano strokovno izobrazbo, določeno v aktu o sistematizaciji delavnih mest, in sicer:

1. tarifni razred: (enostavna dela)

Delovna mesta, za katera se ne zahteva priučevanje, in za katera zadostuje nedokončana osnovna šola.

2. tarifni razred: (nezahtevna dela)

Delovna mesta, za katera se zahtevajo poleg osnovnošolske izobrazbe še krajši eno- ali večmesečni tečaji.

3. tarifni razred: (manj zahtevna dela)

Delovna mesta, za katera se zahteva do 2 leti javno priznanega poklicnega ali strokovnega izobraževanja.

4. tarifni razred: (zahtevna dela)

Delovna mesta, za katera se zahteva najmanj 2 leti in pol javno priznanega poklicnega ali strokovnega izobraževanja.

22. tarifni razred: (bolj zahtevna dela)

Delovna mesta, za katera se zahtevajo 3 leta javno priznanega poklicnega ali strokovnega izobraževanja in mojstrski, delovodski ali poslovodski izpit ali delovna mesta, za katera se zahteva 4 ali 5 let javno priznanega strokovnega izobraževanja.

6. tarifni razred: (zelo zahtevna dela)

Delovna mesta, za katera se zahteva višja (univerzitetna) ali neuniverzitetna strokovna izobrazba.

7. tarifni razred: (visoko zahtevna dela)

Delovna mesta, za katera se zahteva visoka (univerzitetna) strokovna izobrazba.

8. tarifni razred: (najbolj zahtevna dela)

Delovna mesta, za katera se zahteva magisterij, specializacija ali državni izpit po končanem visokem univerzitetnem izobraževanju.

9. tarifni razred: (izjemno pomembna, najbolj zahtevna dela)

Delovna mesta, za katera se zahteva doktorat znanosti.

(2) Razvrstitev delovnih mest v tarifne razrede opravi delodajalec ali poslovodni organ v skladu z aktom o sistematizaciji delovnih mest. V primeru dvoma o razvrščanju delovnih mest v tarifne razrede se uporabi veljavni šifrant poklicev.

(3) Tipična delovna mesta posameznega tarifnega razreda se lahko v podjetniških kolektivnih pogodbah razvrstijo v posamezne plačilne razrede. Podlaga za razvrščanje v posamezne plačilne razrede so zahteva po dodatnih znanjih, daljših delavnih izkušnjah, večji odgovornosti, z delom povezani napori in težje delovne razmere.

(4) Delodajalec je dolžan pred sprejetjem akta o sistematizaciji delovnih mest pridobiti mnenja reprezentativnih sindikatov v podjetju.

(5) Pregled poklicev in delovnih mest z opisom zahtevnosti dela po tarifnih razredih je opredeljen v prilogi I. in je sestavni del kolektivne pogodbe.

(6) Pogodbeni partnerji so sporazumni, da je v II. prilogi pripravljen predlog metodologije za razvrščanje delovnih mest po plačilnih razredih, priporočilo in pripomoček delodajalcu.

(1) Poslovodni delavec lahko prenese pooblastilo za odločanje o posamičnih pravicah in obveznostih ter odgovornosti delavcev na vodilnega delavca pri delodajalcih z več kot 50 zaposlenimi delavci v skladu z splošnim aktom.

Pooblastila delavca na delih varovanja

(2) Kolikor delavec (z opravljenim preizkusom znanja pred ZRSZV ter službeno izkaznico) pri opravljanju del varovanja uporabi pooblastila v skladu z zakonom o zasebnem varovanju in obveznem organiziranju službe varovanja, se smatra, da jih je uporabila pooblaščena oseba po službeni dolžnosti, in ga citirani zakon ščiti v nadaljnjih postopkih pred sodnimi organi.

(1) S pogodbo o zaposlitvi delavec in organizacija oziroma delodajalec uredita naslednja vprašanja:

• sklenitev, nastop in trajanje delovnega razmerja,
• delovno mesto, za katerega se sklepa delovno razmerje, naziv delovnega mesta ter tarifni razred, v katerega je delovno mesto razvrščeno,
• poskusno delo (če se zahteva),
• pripravništvo (če se delovno razmerje sklepa s pripravnikom),
• kraj opravljanja dela,
• delovni čas,
• letni dopust,
• ukrepe za posebno varstvo delavcev,
• izobraževanje,
• osnovna plača in dodatki,
• način ugotavljanja delovne uspešnosti (norma, akord, premije, ocenjevanje...),
• način spremembe pogodbe,
• druge pravice in obveznosti delojemalca in delodajalca.

(2) Pogodba o zaposlitvi lahko za delavce, ki pri svojem delu pridobivajo tehnično-tehnološka znanja, poslovna znanja in vzpostavljajo poslovne zveze, vsebuje konkurenčno klavzulo ter medsebojne obveznosti delojemalca in delodajalca (odškodnine, odmena).

(3) Delodajalec delavcu pred podpisom pogodbe o zaposlitvi omogoči seznanitev z vsebino kolektivnih pogodb in splošnih aktov, ki določajo njegove pravice in obveznosti.

(4) Delodajalec mora kolektivne in splošne akte hraniti na mestu, dostopne vsem delavcem.

(5) Delavec lahko kadarkoli zahteva vpogled v vsebino kolektivnih pogodb, delodajalec pa mu tega ne sme odreči.

(6) Če so pravice in obveznosti delodajalca in delavcev, ki se varujejo s pogodbo o zaposlitvi, natančneje določene s podjetniško kolektivno pogodbo ali s splošnim aktom delodajalca, zadostuje, če se pogodba o zaposlitvi v zvezi s temi pravicami in obveznostmi sklicuje na te pogodbe oziroma akte.

(7) Pogodba o zaposlitvi lahko predvidi dolžnost delavca, da nemudoma obvesti delodajalca o vsakem dogodku, zlasti o postopku, zaradi katerega bi lahko nastopilo prenehanje katerega od obveznih pogojev za opravljanje del na področju varovanja iz 9., 10. oziroma 11. člena ZZVO, in da kršitev te obveznosti pomeni hujšo kršitev, zaradi katere se lahko delavcu izreče ukrep v ustreznem disciplinskem postopku.

(8) V pogodbi o zaposlitvi se predvidi dolžnost delodajalca, da zagotovi delavcu pravno varstvo, če je zoper njega sprožen upravno-kazenski ali kazenski postopek v zvezi z izvršitvijo njegove naloge na področju varovanja, pri kateri je v skladu z zakonskim pooblastilom uporabil najmanjšo potrebno silo; takšno pravno varstvo lahko delodajalec odreče delavcu le v primeru, če je delavec uporabil silo izven svoje delovne naloge ali v očitnem nasprotju z zakonskim pooblastilom. Delavec, ki je zaradi uporabe sile pravnomočno obsojen, je načeloma dolžan povrniti stroške postopka in potrebne obrambe, če ni drugače določeno v splošnem aktu delodajalca oziroma v pogodbi o zaposlitvi.

(1) Poskusno delo ne sme trajati dlje, kot je določeno v objavi.

(2) Če delavec po svoji volji odpove delovno razmerje v času poskusnega dela, se šteje za dan prenehanja delovnega razmerja dan, ko delavec poda pisno odpoved.

(3) Trajanje poskusnega dela za posamezna dela znaša:

• za dela I do III. skupine največ en mesec,
• za dela IV. skupine največ dva meseca,
• za dela V. skupine največ tri mesece,
• za dela VI. do IX. skupine največ šest mesecev.

(4) Način spremljanja in ocenjevanja poskusnega dela določi delodajalec.

(1) Pripravništvo se določi za različno dolga obdobja glede na stopnjo strokovne izobrazbe, če poseben zakon ne določa drugače:

• za dela IV. in V. stopnje strokovne izobrazbe največ 6 mesecev,
• za dela VI. stopnje strokovne izobrazbe največ 9 mesecev,
• za dela nad VI. stopnjo strokovne izobrazbe največ 12 mesecev.

(2) Pripravništvo se podaljša, če opravičena odsotnost delavca, ki opravlja pripravništvo za dela IV. in V. stopnje strokovne izobrazbe, traja najmanj 14 dni, za dela VI. stopnje najmanj 21 dni in za dela nad VI. stopnjo najmanj 28 dni. Pripravništvo se podaljša za toliko časa, kolikor traja opravičena odsotnost delavca.

(3) Delavcu – pripravniku, ki opravlja pripravništvo tako, da dela s krajšim delovnim časom od polnega, se v odvisnosti od dolžine delovnega časa čas pripravništva podaljša največ za tri mesece (IV. in V. stopnja), štiri mesece (VI. stopnja), oziroma največ šest mesecev (nad VI. stopnjo).

(4) Pripravništvo poteka po programu, ki ga pripravi mentor. Mentor mora imeti najmanj enako stopnjo strokovne izobrazbe kot pripravnik in tri leta delovnih izkušenj.

(5) V pogodbi o zaposlitvi pripravnika se določi način spremljanja in ocenjevanja pripravništva.

(6) Pripravniška doba se lahko na predlog mentorja skrajša, vendar ne manj kot polovico prvotno določenega trajanja pripravništva.

(7) Pripravniški izpit vsebuje preizkus znanja stroke in delovnega področja, za katerega se je pripravnik usposabljal. Komisija za pripravniški izpit šteje najmanj tri člane, ki imajo najmanj enako stopnjo strokovne izobrazbe kot pripravnik in tri leta delovnih izkušenj. Mentor sodeluje pri delu komisije, vendar ni njen član.

(8) Pripravništva ni potrebno opravljati delavcu, ki je v nadaljnjem izobraževanju v času trajanja delovnega razmerja dosegel višjo stopnjo strokovne izobrazbe v okviru svojega poklica ali stroke.

(9) Delavcu, ki se je ob delu izobraževal v drugi stroki ali za drug poklic in je že opravil pripravniški izpit, se pripravniška doba sorazmerno skrajša.

10. Pripravnik opravlja pripravniški izpit najkasneje do izteka pripravniške dobe. Če pripravniškega izpita ne opravi, ga ima pravico ponovno opravljati v roku, ki ne sme biti krajši od 15 dni in ne daljši od 45 dni. Če pripravniškega izpita tudi drugič ne opravi, mu delovno razmerje preneha z dnem, ko ga ni opravil.
11. Pripravništvo ni obvezno za delavce, ki so uspešno zaključili programe poklicnega izobraževanja, prilagojene za potrebe obrti ter drobnega gospodarstva in delavce, ki so pridobili poklicno izobrazbo v dualnem sistemu poklicnega izobraževanja.

(1) Poslovodni delavec lahko začne postopek ugotavljanja znanja in zmožnosti ter postopek ugotavljanja pričakovanih rezultatov dela le na podlagi predhodno zbrane dokumentacije, ki mora izkazovati delavčevo uspešnost pri delu za obdobje najmanj 30 dni delavčeve prisotnosti na delu.

(2) Poslovodni delavec opravi z delavcem razgovor, v katerem se delavec izreče o njegovih ugotovitvah. O tem razgovoru se vodi zapisnik. Na razgovoru je prisoten tudi sindikalni zaupnik.

(3) Delavcu je potrebno poslati vabilo na razgovor z navedbo, da gre za postopek ugotavljanja znanja in zmožnosti za opravljanje dela na delovnem mestu, na katerega je razporejen, oziroma za postopek ugotavljanja pričakovanih delovnih rezultatov.

(4) O začetku postopka mora biti obveščen tudi sindikat, katerega član je delavec.

(5) Delavec in sindikalni zaupnik imata pravico do vpogleda v dokumentacijo na podlagi katere se je začel postopek.

(6) V času poskusnega dela in pripravništva postopkov po tem členu ni mogoče voditi.

(7) Zoper sklep, s katerim se ugotovi, da delavec nima potrebnega znanja in zmožnosti za opravljanje del delovnega mesta in s katerim je razporejen na drugo delovno mesto, oziroma s katerim se odloči o prenehanju delovnega razmerja, lahko delavec poda ugovor na organ, ki odloča o pravicah delavcev na drugi stopnji.

(1) Delavec je dolžan začasno opravljati delo, ki ne ustreza njegovi vrsti in stopnji njegove strokovne izobrazbe, znanja in zmožnosti v primeru višje sile (naravnih in drugih nesreč, pri katerih je ogroženo življenje in zdravje ljudi ali premoženja), reševanja človeških življenj in zdravja, nenadni vplivi, ki povzročajo popolni ali delni zastoj delovnega procesa pri delodajalcu ter v primeru nenadne krajše odsotnosti drugega delavca ali zaradi nujnih operativnih razlogov.

(2) Delavec prejme v vseh navedenih primerih razporeditev, ko je zaradi izjemnih okoliščin razporejen na dela in naloge, ki ne ustrezajo vrsti in stopnji njegove strokovne izobrazbe, znanju in zmožnostim, enako plačo, kot jo prejema na svojem delovnem mestu oziroma plačo, ki je zanj ugodnejša.

(3) Ne šteje se za razporeditev delavca po tem členu, če so delavcu odrejene različno ovrednotene naloge, ki sodijo vse v delokrog njegovega delovnega mesta.

(1) Delavca ni mogoče razporediti iz kraja v kraj brez njegove privolitve v naslednjih primerih:

• če prerazporeditev lahko vpliva na bistveno poslabšanje delavčevega zdravja,
• če traja pot na delo in z dela v normalnih okoliščinah z javnimi prevoznimi sredstvi več kot tri ure, matere delavke z otrokom do treh let starosti pa, če pot traja več kot dve uri.

(2) V primerih, naštetih v drugi alinei prejšnjega odstavka, je delodajalec dolžan delavcu povrniti celotne stroške prevoza na delo in iz dela z javnimi prevoznimi sredstvi.

(3) Če razporeditev delavca iz kraja v kraj brez njegove privolitve zaradi oddaljenosti kraja dela zahteva spremembo delavčevega prebivališča, mu je potrebno zagotoviti enakovredne bivalne pogoje in možnost šolanja otrok (osnovno šolstvo).

(1) Delavec je lahko prevzet na delo k drugemu delodajalcu (15. člen zakona o temeljnih pravicah iz delovnega razmerja) pod naslednjimi pogoji:

• da se pri delodajalcu ukine določena dejavnost ali organizacijska enota v celoti in iz tega razloga preneha potreba po delu vseh delavcev določene organizacijske enote oziroma določenega poklicnega profila,
• da drugi delodajalec vse prevzete delavce zaposli na delovnih mestih, ki ustrezajo strokovni izobrazbi, znanju in zmožnostim prevzetih delavcev, razen če posamezen delavec pisno soglaša, da je izvzet iz sporazuma o prevzemu,
• da se delovna doba delavca, ki je prevzet na delo k drugemu delodajalcu kot podlaga za uveljavljanje pravic iz delovnega razmerja upošteva, kot da delavec ni spremenil zaposlitve.

(2) Sporazum o prevzemu delavcev na delo skleneta pristojna organa pri obeh delodajalcih na podlagi predhodnega mnenja sindikata, katerega član je delavec. Do tega mnenja se delodajalec pisno opredeli.

(3) Delodajalec je dolžan delavcem na podlagi sporazuma oziroma pogodbe o prevzemu izdati sklepe o prehodu k novemu delodajalcu. Novi delodajalec z delavci sklene pogodbe o zaposlitvi, ki morajo biti skladne z dokončnim sklepom o prehodu, razen v primerih, ko gre za uveljavljanje pravic, ki se določajo po splošnem aktu delodajalca oziroma v pogodbi o zaposlitvi izključno le na podlagi dolžine delovne dobe pri tem drugem delodajalcu in tako določen pogoj ni v nasprotju z zakonom.

(4) Kolikor zaradi nenadnega zmanjšanja obsega dela nastane stanje, da posamezni delavci ostanejo brez dela, se jih lahko začasno prerazporedi v drugo podjetje, kjer opravljajo dela iste tarifne skupine, kot so jih opravljali do sedaj. Kolikor je delavec začasno v drugem podjetju prerazporejen na dela nižje tarifne skupine, mora prejemati isto plačo kot do sedaj. Ravno tako mu iste ostajajo tudi ostale pravice iz delovnega razmerja.

(1) Delavec je lahko v skladu z potrebami vodenja delovnih procesov prerazporejen v drugo družbo s katero je ta družba lastniško oziroma pogodbeno povezana, in sicer na delovno mesto, ki ustreza stopnji njegove ustrezne strokovne izobrazbe za določeno vrsto poklica, znanja in zmožnosti.

(2) Delavec je lahko začasno razporejen v drugo družbo na delovno mesto, ki ustreza stopnji njegove strokovne izobrazbe za določeno vrsto poklica, in sicer na podlagi sporazumno sprejetega sklepa pristojnih organov obeh družb, najdlje pa za šest mesecev oziroma dokler ni končano delo, zaradi katerega je začasno razporejen.

(1) Delodajalec odloči, katerim delavcem začasno ni mogoče zagotoviti dela, in kateri ukrep iz zakona o delovnih razmerjih bo uporabljen. Preden delodajalec sprejme odločitev o tem, je dolžan zahtevati mnenje vseh sindikatov v podjetju in ga pred odločitvijo skupaj obravnavati s predstavniki vseh sindikatov.

(2) Delodajalec ugotavlja obstoj trajnega prenehanja potreb po delu delavcev, razloge za prenehanje potreb po delu delavcev, število in kategorije nepotrebnih delavcev ter rok, v katerem bo prenehala potreba po delavcih. O tem je dolžan obvestiti svet delavcev in sindikate.

(3) Delodajalec sprejme program razreševanja presežnih delavcev v skladu z zakonom, to kolektivno pogodbo in splošnimi akti.

(4) Postopek in merila za razreševanje presežnih delavcev organizacije so opredeljeni v prilogi III.

(5) Pri določanju presežnih delavcev se v isto kategorijo uvrstijo vsi delavci, ki delajo na takih delovnih mestih, da jih je mogoče medsebojno prerazporejati v skladu z zakonom.

(6) Poleg primerov, ki jih določa zakon, ne more prenehati delovno razmerje brez soglasja delavcu, ki je starejši od 55 let oziroma delavki, ki je starejša od 50 let in ima najmanj 15 let skupne delovne dobe pri delodajalcu oziroma 25 let skupne delavne dobe, pa tudi delavcu, katerega zakonec je z dokončnim sklepom v drugi organizaciji oziroma pri drugemu delodajalcu določen kot presežek.

(7) Delodajalec mora delavca in predstavnike reprezentativnih sindikatov v podjetju obveščati o vseh aktivnostih povezanih z nastankom in reševanjem presežkov delavcev, delavci pa morajo biti osebno seznanjeni z možnimi načini reševanja svojega delovnega položaja.

(8) Program reševanja presežnih delavcev mora biti finančno ovrednoten.

(9) Odpravnine presežnim delavcem morajo biti izplačane najkasneje do izteka odpovednega roka, za delovno dobo pri izplačevalcu odpravnine.

10. Merila iz točke 4 se uporabljajo tudi za ugotavljanje prednosti pri opredeljevanju začasnih presežkov delavcev.

(1) Če delodajalec sprejme program razreševanja presežnih delavcev in pri tem ne upošteva stališč, mnenj in predlogov vseh sindikatov v podjetju, lahko sindikat v osmih dneh od dneva, ko mu je bi vročen program razreševanja presežnih delavcev, sproži postopek pred komisijo za pomirjanje.

(2) Če sindikat v roku, določenem v prejšnjem odstavku, ne sproži postopka pomirjanja je program dokončen.

(3) Če je pomirjanje uspešno, je program dokončen in nobena stran v postopku ne more sprožiti spora pred arbitražno komisijo.

(4) Pomirjanje vodi oseba, ki jo z liste kandidatov za vodenje pomirjanja določi komisija za pomirjanje soglasno.

(5) Listo kandidatov skupno določijo podpisniki te kolektivne pogodbe izmed strokovnjakov, ki uživajo zaupanje vseh podpisnikov, in ki se pisno zavežejo, da bodo postopke pomirjanje vodili nepristransko in strokovno.

(6) Komisijo za pomirjanje sestavljata en predstavnik delodajalcev in en predstavnik sindikatov, podpisnikov te kolektivne pogodbe.

(7) Listo kandidatov in komisijo za pomirjanje imenujejo podpisniki te kolektivne pogodbe v roku enega meseca po njeni sklenitvi.

(1) Delovni čas delavcev ne sme biti daljši kot ga določa zakon, ki ureja delovna razmerja, vključno s plačanim dnevnim polurnim odmorom. Ta delovni čas se šteje za polni delovni čas.

(2) Izjemoma sme delovni čas trajati dlje v delovnem tednu, v skladu z zakonom.

(3) V dejavnostih s posebnim značajem dela se delovni čas prerazporedi tako, da traja delovni čas v sezoni več, v izven sezoni pa manj kot je predpisano ur, vendar mora biti fond ur izravnan v roku, ki ne sme biti daljši od enega leta.

Delovni čas, krajši od polnega delovnega časa

(4) Če delavec dela s krajšim delovnim časom od polnega, ker to terjajo koristi otroka, se razporeditev delovnega časa določi z dogovorom med delavcem in delodajalcem.

(5) Če eden izmed staršev z otrokom do sedemnajstega meseca starosti dela polovico delovnega časa, se razporeditev delovnega časa določi z dogovorom med delavcem in delodajalcem.

(6) Delovni čas krajši od polnega se lahko določi v skladu z merili iz podjetniške kolektivne pogodbe ali se določi v splošnih aktih.

(1) Nočno delo se lahko uvede, če so poleg pogojev, ki so določeni s predpisi, izpolnjeni še naslednji pogoji:

• daljši letni dopust,
• zagotovljen počitek,
• periodični zdravstveni pregledi.

(2) Nočnega dela žensk, kljub izpolnjenim kriterijem iz prvega odstavka ni mogoče uvesti v primerih, ki jih določa zakon, ter v naslednjih primerih:

• ko gre za težja fizična oziroma zdravju škodljivega dela,
• ko je mogoče nočno delo opraviti z moško delovno silo,
• če proizvodne zmogljivosti v dnevnem delovnem času niso polno izkoriščene, oziroma če delo ni ustrezno organizirano.

(3) Sindikat ima kadarkoli pravico spremljati izpolnjevanje in izvajanje pogojev o uvedbi nočnega dela.

(4) V primeru kršitev iz prvega in drugega odstavka tega člena lahko sindikat zahteva od delodajalca takojšnjo ustavitev nočnega dela, če pa njegova zahteva ni upoštevana, lahko zahteva ukrepanje inšpekcije dela.

(1) Delavec ima pravico do odsotnosti z dela z nadomestilom plače do največ sedem delovnih dni v letu zaradi:

– lastne poroke                                           2 dni,
– rojstvo otroka                                          1 dan,
– poroke otroka                                           1 dan,
– smrti zakonca, otrok, posvojenca, staršev               2 dni,
– smrti bratov, sester, starih staršev                    1 dan,
– selitve delavca oziroma družine v interesu
delodajalca                                               2 dni,
– selitve delavca oziroma družine                         1 dan,
– elementarnih nesreč                                     3 dni.

(2) Odsotnost v zgornjih primerih je treba koristiti ob nastopu dogodka. Dnevi odsotnosti zaradi selitve se ne seštevajo.

(3) Odsotnost delavca iz prvega odstavka je v breme delodajalca.

(4) Delavcu se mora omogočiti odsotnost z dela zaradi opravljanja državljanskih dolžnosti, odziva na vabilo sodišča ali drugega državnega organa in opravljanja funkcije v predstavniških organih republike in lokalnih skupnosti.

(5) Če v primerih odsotnosti iz prejšnjega odstavka ni predpisana možnost povrnitve nadomestila, je taka odsotnost v breme delavca.

(6) Delavec ima pravico do odsotnosti brez nadomestila plače zlasti v naslednjih primerih:

• neodložljivih osebnih opravkov,
• zasebnega potovanja,
• nege družinskega člana, ki ni medicinsko potrebna,
• popravila hiše ali stanovanja,
• zdravljenja na lastne stroške.

(7) Delodajalec lahko delavčevo zahtevo po neplačani odsotnosti z dela zavrne, če zahteve delovnega procesa tega ne dopuščajo.