(1) Ta zakon ureja omejevalna ravnanja, koncentracije podjetij, oblastna omejevanja konkurence in ukrepe za preprečitev omejevalnih ravnanj in koncentracij, ki bistveno omejujejo učinkovito konkurenco, kadar povzročijo ali lahko povzročijo učinke na ozemlju Republike Slovenije.

(2) Ta zakon določa organ, pristojen za varstvo konkurence, njegove pristojnosti in postopke pred njim.

Ta zakon ureja postopek in pristojnost za izvajanje Uredbe Sveta (ES) št. 1/2003 z dne 16. decembra 2002 o izvajanju pravil konkurence iz členov 81 in 82 Pogodbe (UL L št. 1 z dne 4. 1. 2003, str. 1, v nadaljnjem besedilu: Uredba 1/2003/ES) in Uredbe Sveta (ES) št. 139/2004 z dne 20. januarja 2004 o nadzoru koncentracij podjetij (UL L št. 24 z dne 29. 1. 2004, str. 1, v nadaljnjem besedilu: Uredba 139/2004/ES).

Izrazi, uporabljeni v tem zakonu, pomenijo:
1. »podjetje« je subjekt, ki opravlja gospodarsko dejavnost, ne glede na njegovo pravnoorganizacijsko obliko in lastninsko pripadnost. Podjetje je tudi podjetniško združenje, ki neposredno ne opravlja gospodarske dejavnosti, vendar vpliva ali bi lahko vplivalo na ravnanje podjetij iz prvega stavka te točke na trgu;
2. »gospodarska dejavnost« je vsaka dejavnost, ki se opravlja proti plačilu na trgu;
3. »gospodujoče podjetje« je podjetje, ki ima neposredno ali posredno:
– več kot polovico kapitalskih ali poslovnih deležev v drugem podjetju;
– večino glasovalnih pravic v drugem podjetju;
– pravico imenovati ali odpoklicati večino članov poslovodstva ali nadzornega sveta drugega podjetja ali
– pravico voditi posle drugega podjetja na podlagi podjetniške pogodbe ali drugega pravnega posla;
4. »odvisno podjetje« je podjetje, v katerem ima drugo podjetje pravice ali vpliv iz prejšnje točke;
5. »podjetja v skupini« so podjetja, ki so:
– v sporazumu ali koncentraciji udeležena podjetja;
– njihova odvisna podjetja;
– njihova gospodujoča podjetja;
– odvisna podjetja podjetij iz prejšnje alineje in
– podjetja, v katerih ima eno ali več podjetij iz prejšnjih alinej skupaj ali skupaj z enim ali več drugimi podjetji pravice ali vpliv iz tretje točke tega člena;
6. »upoštevni trg« je trg, ki ga določata upoštevni proizvodni/storitveni trg in upoštevni geografski trg;
7. »upoštevni proizvodni/storitveni trg« je trg, ki praviloma vključuje vse tiste proizvode ali storitve, ki jih potrošnik ali uporabnik šteje za zamenljive ali nadomestljive glede na njihove lastnosti, ceno ali namen uporabe;
8. »upoštevni geografski trg« je trg, ki praviloma vključuje območje, na katerem si konkurenti na upoštevnem proizvodnem/storitvenem trgu medsebojno konkurirajo pri prodaji ali nakupu proizvodov ali storitev, na katerem so pogoji konkurence dovolj homogeni in ki ga je mogoče razlikovati od sosednjih območij, ker so pogoji konkurence na njih občutno drugačni;
9. »v koncentraciji udeležena podjetja« so podjetja, ki se združujejo, podjetja, ki pridobijo kontrolo nad drugim podjetjem, prevzeta podjetja in podjetja, ki ustanavljajo skupno podjetje;
10. »letni promet« so čisti prihodki od prodaje, ki jih je podjetje ustvarilo v poslovnem letu s prodajo proizvodov in opravljanjem storitev iz rednega delovanja;
11. »letni promet v koncentraciji udeleženih podjetij skupaj z drugimi podjetji v skupini« je letni promet, ki so ga ustvarila v koncentraciji udeležena podjetja skupaj z drugimi podjetji v skupini ter ne obsega čistih prihodkov od prodaje proizvodov in opravljanja storitev med podjetji v skupini. Kadar koncentracija nastane s pridobitvijo kontrole nad delom enega ali več podjetij, ne glede na to, ali imajo ti deli lastnost pravne osebe ali ne, se pri prodajalcu ali prodajalcih upošteva letni promet, ki se nanaša na dele, ki so predmet koncentracije. Dve ali več transakcij v smislu prejšnjega stavka, ki jih v obdobju dveh let opravijo iste osebe ali podjetja, štejejo kot ena koncentracija, ki nastane na dan zadnje transakcije. Če imajo podjetja v skupini skupno ali skupaj s tretjimi podjetji pravice iz tretje točke tega člena, se letni promet skupnega podjetja enakomerno porazdeli med njimi;
12. »letni promet na trgu Republike Slovenije« so čisti prihodki od prodaje proizvodov in opravljanja storitev na območju Republike Slovenije;
13. »letni promet kreditnih in finančnih institucij« so finančni prihodki iz deležev, finančni prihodki iz danih posojil in finančni prihodki iz poslovnih terjatev. Pojma »kreditna institucija« in »finančna institucija«, uporabljena v tem zakonu, imata pomen, kakor v zakonu, ki ureja bančništvo;
14. »letni promet zavarovalnic« je znesek kosmatih obračunanih zavarovalnih premij, ki obsega vse prihodke in terjatve iz zavarovalnih pogodb, vključno z izplačanimi premijami pozavarovanja, zmanjšan za davke ali prispevke, povezanimi z zavarovalnimi premijami;
15. »podatki« so vsi podatki, vključno z zaupnimi podatki, ne glede na nosilec, na katerem so zapisani oziroma shranjeni;
16. »zaupni podatki« so poslovne skrivnosti, poslovna korespondenca, ki se nanaša na gospodarsko dejavnost podjetja, osebni podatki in vsi drugi podatki, za katere so s tem zakonom ali drugimi predpisi določeni posebni režimi njihovega varstva in posebni pogoji za dostop do njih. Za zaupne podatke ne štejejo podatki, ki so javno dostopni;
17. »poslovna skrivnost« so podatki, katerih razkritje bi pomenilo nastanek občutne škode in so znani omejenemu krogu oseb;
18. »skupinske izjeme« so skupine sporazumov, ki ustrezajo pogojem iz tretjega odstavka 6. člena tega zakona ali tretjega odstavka 81. člena Pogodbe o Evropski skupnosti;
19. »omejevalna ravnanja« so omejevalni sporazumi in zlorabe prevladujočega položaja.

(1) Ta zakon se uporablja za podjetja.
(2) Ta zakon se v skladu z Uredbo 1/2003/ES uporablja tudi za kršitve določb 81. in 82. člena Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti (Uradni list RS, št. 7/04, v nadaljnjem besedilu: Pogodba o Evropski skupnosti).
(3) Ta zakon ne posega v razmerja med delodajalci in delavci.

(1) Za izvajanje nalog in pristojnosti po tem zakonu Republika Slovenija ustanovi Javno agencijo Republike Slovenije za varstvo konkurence (v nadaljnjem besedilu: agencija). Vlada Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: vlada) uresničuje ustanoviteljske pravice in obveznosti.

(2) Glede vprašanj organizacije in delovanja agencije, ki s tem zakonom niso urejena, se uporablja zakon, ki ureja javne agencije.

(3) Agencija je pravna oseba javnega prava s pravicami, obveznostmi in odgovornostmi, ki jih določata ta zakon in zakon, ki ureja javne agencije.

(4) Agencija je pri izvajanju svojih nalog in pristojnosti neodvisna in samostojna. Agencija in člani njenih organov pri vodenju postopkov in odločanju o posamičnih zadevah skladno s pristojnostmi iz tega ali drugega predpisa niso vezani na usmeritve in navodila državnih ali drugih organov. Usmeritve za delo agencije lahko daje agenciji samo vlada ali Državni zbor Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: državni zbor). Usmeritve so splošne in ne smejo posegati v vodenje postopkov oziroma odločanje o posamičnih zadevah.

(5) Agencija glede na razpoložljiva sredstva znotraj finančnega načrta tekočega leta sama določi število zaposlenih.

(6) Agencija ima poslovnik in druge splošne akte, ki določajo njeno podrobnejšo notranjo organizacijo in poslovanje.

(7) Agencija o svojem delu enkrat letno poroča vladi in državnemu zboru. Poročilo za preteklo leto mora agencija predložiti do 30. junija tekočega leta.

(1) Prepovedani in nični so sporazumi med podjetji, sklepi podjetniških združenj in usklajena ravnanja podjetij (v nadaljnjem besedilu: sporazumi), katerih cilj ali učinek je preprečevati, omejevati ali izkrivljati konkurenco na ozemlju Republike Slovenije.

(2) Zlasti je prepovedano:

• neposredno ali posredno določati nakupne ali prodajne cene ali druge poslovne pogoje;
• omejevati ali nadzirati proizvodnjo, prodajo, tehnični napredek ali naložbe;
• določati v razmerjih z drugimi sopogodbeniki neenake pogoje za primerljive posle, če je s tem sopogodbenik postavljen v konkurenčno slabši položaj;
• za sklenitev pogodbe zahtevati, da sopogodbeniki sprejmejo še dodatne obveznosti, ki po svoji naravi ali glede na trgovinske običaje niso povezane s predmetom te pogodbe;
• razdeliti trg ali vire nabave med udeleženci.

(3) Prvi odstavek tega člena se ne uporablja za sporazume, ki prispevajo k izboljšanju proizvodnje ali razdelitve dobrin ali ki pospešujejo tehnični in gospodarski razvoj, pri tem pa zagotavljajo potrošnikom in potrošnicam (v nadaljnjem besedilu: potrošnik) pravičen delež doseženih koristi. Toda ti sporazumi ne smejo:

• nalagati udeleženim podjetjem omejitev, ki niso nujne za doseganje navedenih ciljev, in
• dajati udeleženim podjetjem možnosti, da bi izključila konkurenco glede znatnega dela proizvodov ali storitev, ki so predmet sporazuma.

(4) Podjetje, ki se sklicuje na prejšnji odstavek, nosi dokazno breme, da so pogoji iz prejšnjega odstavka izpolnjeni.

(1) Prvi odstavek prejšnjega člena se ne uporablja za sporazume majhnega pomena.

(2) Za sporazume majhnega pomena se štejejo sporazumi med podjetji, katerih skupni tržni delež na nobenem od upoštevnih trgov na ozemlju Republike Slovenije, na katere se sporazum nanaša, skupaj z drugimi podjetji v skupini ne presega:

• 10 odstotkov, kadar gre za podjetja, ki delujejo na isti stopnji proizvodnje ali trgovine (»horizontalni sporazumi«),
• 15 odstotkov, kadar gre za podjetja, ki delujejo na različnih stopnjah proizvodnje ali trgovine (»vertikalni sporazumi«),
• 10 odstotkov, kadar gre za mešane horizontalno-vertikalne sporazume ali kadar je težko opredeliti, ali gre za horizontalni ali vertikalni sporazum.

(3) Če je konkurenca na upoštevnem trgu omejena zaradi kumulativnih učinkov, nastalih zaradi enakih ali podobnih sporazumov drugih podjetij, so pragovi tržnih deležev iz prejšnjega odstavka zmanjšani na 5 odstotkov.

(4) Čeprav pragovi iz drugega ali tretjega odstavka tega člena niso doseženi, se prvi odstavek tega člena ne uporablja za:

1. horizontalne sporazume, katerih cilj je:

• določanje cen;
• omejitev proizvodnje ali prodaje ali
• razdelitev trga ali virov nabave;

2. vertikalne sporazume, katerih cilj je:

• določanje maloprodajnih cen ali
• podelitev teritorialne zaščite udeleženim podjetjem ali tretjim osebam.

(1) Za skupine sporazumov, ki ustrezajo pogojem iz tretjega odstavka 6. člena tega zakona, se smiselno uporabljajo določbe uredb Evropske komisije ali Sveta Evropske unije, ki urejajo uporabo tretjega odstavka 81. člena Pogodbe o Evropski skupnosti, tudi kadar ni izkazan vpliv na trgovanje med državami članicami Evropske unije.
(2) Vlada lahko z uredbo določi tudi druge skupine sporazumov, ki ustrezajo pogojem iz tretjega odstavka 6. člena tega zakona.
(3) Agencija lahko odpravi ugodnost skupinske izjeme, če ugotovi, da učinki posameznega sporazuma niso združljivi s tretjim odstavkom 6. člena tega zakona ali tretjim odstavkom 81. člena Pogodbe o Evropski skupnosti.

(1) Prepovedana je zloraba prevladujočega položaja enega ali več podjetij na ozemlju Republike Slovenije ali njegovem znatnem delu.

(2) Podjetje ali več podjetij ima prevladujoč položaj, kadar lahko v znatni meri ravna neodvisno od konkurentov, strank ali potrošnikov.

(3) Agencija pri ugotavljanju prevladujočega položaja upošteva zlasti tržni delež, možnosti za financiranje, pravne ali dejanske vstopne ovire, dostop do dobaviteljev ali trga in obstoječo ali potencialno konkurenco.

(4) Zlorabo prevladujočega položaja pomenijo zlasti:

• posredno ali neposredno določanje nepoštenih prodajnih ali nakupnih cen ali drugih nepoštenih poslovnih pogojev;
• omejevanje proizvodnje, trgov ali tehničnega napredka v škodo potrošnikov;
• uporaba neenakih pogojev za primerljive posle z drugimi sopogodbeniki, če je s tem sopogodbenik postavljen v konkurenčno slabši položaj;
• zahteva, da se za sklepanje pogodb sprejmejo dodatne obveznosti, ki po svoji naravi ali glede na trgovinske običaje niso povezane s predmetom teh pogodb.

(5) Šteje se, da ima podjetje prevladujoč položaj, če je njegov tržni delež na trgu Republike Slovenije višji od 40 odstotkov.

(6) Šteje se, da ima dvoje ali več podjetij prevladujoč položaj, če je njihov tržni delež na trgu Republike Slovenije višji od 60 odstotkov.

Do imenovanja direktorja agencije vlada za vršilca dolžnosti direktorja agencije imenuje dosedanjega direktorja urada.

(1) Prepovedane so koncentracije, ki bistveno omejujejo učinkovito konkurenco na ozemlju Republike Slovenije ali njegovem znatnem delu, zlasti kot posledica ustvarjanja ali krepitve prevladujočega položaja.

(2) Agencija presoja koncentracije zlasti glede na tržni položaj v koncentraciji udeleženih podjetij, njihovo možnost za financiranje, strukturo trga, izbiro, ki jo imajo na voljo dobavitelji in uporabniki, ter njihov dostop do virov ponudbe oziroma do samega trga, obstoj morebitnih pravnih ali dejanskih vstopnih ovir, gibanje ponudbe in povpraševanja na upoštevnih trgih, koristi vmesnih in končnih uporabnikov ter glede na tehnični in gospodarski razvoj pod pogojem, da je v korist potrošnikom in ne ovira konkurence.

(3) Če ima ustanovitev skupnega podjetja v smislu tretje alineje prvega odstavka prejšnjega člena za cilj ali učinek usklajevanje konkurenčnega ravnanja podjetij, ki ostanejo medsebojno neodvisna, se to usklajevanje presoja po merilih iz 6. člena tega zakona. Če agencija ugotovi, da niso izpolnjeni pogoji iz tretjega odstavka 6. člena tega zakona, izda odločbo o neskladnosti koncentracije s pravili konkurence in jo prepove.

(1) Agencija je pristojna za nadzor nad izvajanjem tega zakona ter 81. in 82. člena Pogodbe o Evropski skupnosti. Agencija spremlja in analizira razmere na trgu, če so pomembne za razvijanje učinkovite konkurence, vodi postopke in izdaja odločbe v skladu z zakonom ter daje državnemu zboru in vladi mnenja o splošnih vprašanjih iz svoje pristojnosti.
(2) Agencija odloča kot prekrškovni organ o prekrških zaradi kršitve določb tega zakona in določb 81. in 82. člena Pogodbe o Evropski skupnosti v skladu z zakonom, ki ureja prekrške, če ta zakon ne določa drugače. Postopek o prekršku vodi pooblaščena uradna oseba agencije, ki izpolnjuje pogoje po zakonu, ki ureja prekrške. Agencija podrobneje določi pogoje in način za podelitev in prenehanje pooblastila osebi, ki se šteje za pooblaščeno uradno osebo agencije za vodenje postopka o prekršku. V postopku o prekršku odločajo člani komisije za varstvo konkurence, ki izpolnjujejo pogoje po zakonu, ki ureja prekrške. Za odločanje v postopku o prekršku se vsakokrat oblikuje senat za odločanje skladno s tem zakonom.
(3) Agencija lahko vloži pred pristojnim sodiščem tožbo za ugotovitev ničnosti v primerih iz prvega odstavka 6. člena in tretjega odstavka 44. člena tega zakona.

Organi agencije so svet agencije, komisija za varstvo konkurence in direktor agencije.1. Svet agencije

(1) Svet agencije sestavlja pet članov, od katerih je eden predsednik sveta agencije.
(2) Člane sveta agencije imenuje vlada.
(3) Predsednika sveta agencije izvolijo člani sveta agencije med seboj z večino glasov in s tajnim glasovanjem.
(4) Vlada pri imenovanju kandidatov za člane sveta agencije uporablja kriterij strokovnosti in usposobljenosti osebe na področju dela agencije.

(1) Člani sveta agencije se imenujejo za pet let in so lahko ponovno imenovani.
(2) Za člana sveta agencije je lahko imenovana oseba, ki:
– je državljan Republike Slovenije,
– ima najmanj izobrazbo, pridobljeno po študijskih programih druge stopnje pravne ali ekonomske smeri, oziroma raven izobrazbe, ki skladno z zakonom ustreza izobrazbi druge stopnje pravne ali ekonomske smeri,
– ima najmanj pet let delovnih izkušenj in izobrazbo iz prejšnje alineje na delovnem mestu, za katero se zahteva najmanj izobrazba, pridobljena po študijskih programih druge stopnje pravne ali ekonomske smeri, oziroma raven izobrazbe, ki skladno z zakonom ustreza izobrazbi druge stopnje pravne ali ekonomske smeri, in
– ni bila pravnomočno obsojena zaradi kaznivega dejanja, ki se preganja po uradni dolžnosti, na zaporno kazen več kot šest mesecev, pa izvršitev kazni ni bila pogojno odložena.

Svet agencije:
– sprejema poslovnik agencije in druge splošne akte agencije, kadar tako določa zakon,
– sprejema letno poročilo o delu agencije, letni program dela, finančni načrt, zaključni račun in druge akte, za katere določa zakon, da jih sprejme agencija,
– odloča o izločitvi člana komisije za varstvo konkurence,
– predlaga imenovanje oziroma razrešitev direktorja agencije,
– predlaga predčasno razrešitev članov sveta agencije,
– izvaja postopke predčasne razrešitve članov sveta agencije, članov komisije za varstvo konkurence in direktorja agencije,
– daje direktorju agencije usmeritve in navodila za delo, razen usmeritev in navodil glede posamičnih zadev, ki se vodijo pred agencijo, in
– opravlja druge naloge iz pristojnosti agencije, če ni v zakonu določeno, da je za to pristojen drug organ agencije.

(1) Svet agencije dela in odloča na sejah, ki jih sklicuje predsednik sveta agencije na lastno pobudo, na zahtevo vsaj dveh članov sveta agencije, na zahtevo vsaj dveh članov komisije za varstvo konkurence ali na zahtevo direktorja agencije. Zahteva članov sveta agencije, članov komisije za varstvo konkurence ali direktorja agencije mora biti posebej obrazložena.
(2) Svet agencije sprejema odločitve po posvetovanju z glasovanjem na seji. Odločitev je sprejeta, če zanjo glasuje večina članov sveta agencije. Če je izid neodločen, odloči glas predsednika sveta agencije.

(1) Komisijo za varstvo konkurence sestavlja pet članov, od katerih je eden predsednik komisije za varstvo konkurence.
(2) Predsednika komisije za varstvo konkurence izvolijo člani komisije za varstvo konkurence med seboj z večino glasov in s tajnim glasovanjem.
(3) Člane komisije za varstvo konkurence imenuje državni zbor. Enega člana izmed strokovnjakov za varstvo konkurence in tri člane izmed zaposlenih v agenciji, ki delajo na področju varstva konkurence, v imenovanje državnemu zboru predlaga vlada, enega člana izmed strokovnjakov za varstvo konkurence pa Sodni svet.
(4) Državni zbor glasuje o predlaganem kandidatu za člana komisije za varstvo konkurence v 30 dneh po vložitvi predloga. Glasovanje je tajno. Predlagani kandidat je imenovan, če zanj glasuje večina navzočih poslancev. Če predlagani kandidat za člana komisije za varstvo konkurence ne dobi potrebne večine poslanskih glasov, predsednik državnega zbora o tem obvesti vlado oziroma Sodni svet, ki v 14 dneh posreduje državnemu zboru nov predlog za izvolitev člana komisije za varstvo konkurence.

(1) Člani komisije za varstvo konkurence se imenujejo za pet let in so lahko ponovno imenovani.(2) Za člana komisije za varstvo konkurence je lahko imenovana oseba, ki:
– je državljan Republike Slovenije,
– ima najmanj izobrazbo, pridobljeno po študijskih programih druge stopnje pravne ali ekonomske smeri, oziroma raven izobrazbe, ki skladno z zakonom ustreza izobrazbi druge stopnje pravne ali ekonomske smeri,
– ima najmanj pet let delovnih izkušenj in izobrazbo iz prejšnje alineje na delovnem mestu, za katero se zahteva najmanj izobrazba, pridobljena po študijskih programih druge stopnje pravne ali ekonomske smeri, oziroma raven izobrazbe, ki skladno z zakonom ustreza izobrazbi druge stopnje pravne ali ekonomske smeri,
– izpolnjuje pogoje za odločanje v upravnem postopku in v postopku o prekršku ter
– ni bila pravnomočno obsojena zaradi kaznivega dejanja, ki se preganja po uradni dolžnosti na zaporno kazen več kot šest mesecev, pa izvršitev kazni ni bila pogojno odložena.

(1) Komisija za varstvo konkurence odloča o posamičnih zadevah iz pristojnosti agencije v upravnem postopku in postopku o prekršku, v katerih se po tem zakonu izdajo akti, s katerimi se postopek pred agencijo konča. Druge akte, za katere je pristojna agencija po tem ali drugem zakonu, izdaja direktor agencije.
(2) O izločitvi člana komisije za varstvo konkurence odloča svet agencije.

(1) Komisija za varstvo konkurence odloča na sejah senata za odločanje, ki jih sklicuje predsednik komisije za varstvo konkurence na lastno pobudo ali na zahtevo direktorja agencije. Zahteva direktorja agencije mora biti obrazložena.
(2) Za odločanje v upravnem postopku in postopku o prekršku se vsakokrat oblikuje senat za odločanje na način, ki je določen s poslovnikom agencije.
(3) Senat za odločanje sestavljajo trije člani komisije za varstvo konkurence, ki se določijo po naključnem vrstnem redu na način, ki je določen s poslovnikom agencije. Predsednika vsakokratnega senata za odločanje izvolijo člani senata za odločanje med seboj z večino glasov. Senat za odločanje sprejema odločitve po posvetovanju z glasovanjem na seji, ki ni javna. Odločitev je veljavno sprejeta, če zanjo glasuje večina članov senata za odločanje.
(4) Senat za odločanje izdaja akte, s katerimi se postopek pred agencijo konča.
(5) Postopek do izdaje akta, s katerim se postopek pred agencijo konča, vodi direktor agencije ali oseba, zaposlena v agenciji, ki izpolnjuje pogoje za vodenje postopka in jo za to pooblasti direktor agencije. Oseba, ki je vodila postopek, predloži senatu za odločanje pisno poročilo in predlog odločbe.

(1) Člani sveta agencije in člani komisije za varstvo konkurence ne morejo biti:
– funkcionarji v izvršilni veji oblasti,
– funkcionarji v zakonodajni veji oblasti,
– funkcionarji v sodni veji oblasti,
– člani vodstev in organov političnih strank ali
– osebe, za katere obstaja možnost konflikta med njihovimi zasebnimi interesi in javnimi interesi, ki jih uresničuje agencija.
(2) Član sveta agencije tudi ne more biti član komisije za varstvo konkurence ali oseba, zaposlena v agenciji. Član komisije za varstvo konkurence ne more biti član sveta agencije.
(3) Položaj člana sveta agencije in člana komisije za varstvo konkurence mora biti usklajen s prvim in drugim odstavkom tega člena ob njunem imenovanju.

(1) Član sveta agencije in član komisije za varstvo konkurence se predčasno razreši:
– če to sam zahteva,
– če trajno izgubi delovno zmožnost za opravljanje dela,
– če krši obveznost varovanja zaupnih podatkov,
– če huje krši poslovnik agencije,
– če se ugotovi, da ne izpolnjuje več z zakonom predpisanih pogojev za imenovanje,
– če nastopi položaj nezdružljivosti iz prvega ali drugega odstavka prejšnjega člena, ali
– če ne opravlja svojih nalog člana sveta agencije ali člana komisije za varstvo konkurence, določenih v tem zakonu, ali če jih opravlja nevestno ali nestrokovno.
(2) Člane sveta agencije predčasno razrešuje vlada na obrazloženi predlog sveta agencije.
(3) Člane komisije za varstvo konkurence predčasno razrešuje državni zbor na obrazloženi predlog vlade.
(4) Svet agencije je pristojen za izvedbo postopka predčasne razrešitve članov sveta agencije in članov komisije za varstvo konkurence, ki je določen s poslovnikom agencije. Pri izvedbi postopka predčasne razrešitve ne sme sodelovati član sveta agencije, katerega razrešitev se predlaga.
(5) Zoper odločitev o razrešitvi je dovoljen upravni spor.

(1) O posvetovanju in glasovanju se sestavi poseben zapisnik. Člani senata za odločanje ne smejo odkloniti glasovanja.
(2) Zapisnik o posvetovanju in glasovanju obsega potek glasovanja in sprejeti akt.
(3) Zapisnik o posvetovanju in glasovanju se zapre v poseben ovitek. Vpogled v zapisnik je dovoljen samo pristojnim sodiščem, ki odločajo v postopku sodnega varstva zoper akte agencije. V tem primeru pristojno sodišče zapisnik ponovno zapre v poseben ovitek in na ovitku označi, da je zapisnik pregledalo.

(1) Člani sveta agencije in člani komisije za varstvo konkurence so upravičeni do sejnin in povračil stroškov.
(2) Zaposleni v agenciji, ki so člani komisije za varstvo konkurence, so do sejnine iz prejšnjega odstavka tega člena upravičeni le ob poteku seje komisije za varstvo konkurence zunaj njihovega delovnega časa.

(1) Direktorja agencije po izvedenem javnem natečaju imenuje vlada na predlog sveta agencije.
(2) Direktor agencije je imenovan za pet let in je lahko ponovno imenovan največ enkrat po ponovno izvedenem javnem natečaju.
(3) Za direktorja agencije je lahko imenovana samo oseba, ki:
– je državljan Republike Slovenije,
– ima najmanj izobrazbo, pridobljeno po študijskih programih druge stopnje pravne ali ekonomske smeri, oziroma raven izobrazbe, ki skladno z zakonom ustreza izobrazbi druge stopnje pravne ali ekonomske smeri,
– ima najmanj deset let delovnih izkušenj in izobrazbo iz prejšnje alineje na delovnem mestu, za katero se zahteva najmanj izobrazba, pridobljena po študijskih programih druge stopnje pravne ali ekonomske smeri, oziroma raven izobrazbe, ki skladno z zakonom ustreza izobrazbi druge stopnje pravne ali ekonomske smeri,
– je strokovnjak za varstvo konkurence in ima domače in/ali mednarodne izkušnje s tega področja (zlasti delovne izkušnje, objavljanje v strokovni literaturi in druge oblike strokovnega udejstvovanja na področju varstva konkurence),
– ima znanje vsaj enega tujega jezika na višji ravni in
– ni bila pravnomočno obsojena zaradi kaznivega dejanja, ki se preganja po uradni dolžnosti na zaporno kazen več kot šest mesecev, pa izvršitev kazni ni bila pogojno odložena.
(4) Pogoji za imenovanje direktorja se podrobneje določijo v aktu o notranji organizaciji in sistemizaciji delovnih mest.
(5) Prijavi na javni natečaj je treba predložiti program dela in razvoja agencije za naslednje mandatno obdobje.

(1) Direktor agencije zastopa in predstavlja agencijo, vodi njeno poslovanje in organizira njeno delo.
(2) Direktor agencije mora zagotoviti, da agencija:
– izvaja svoje pristojnosti in naloge, ki jih ima po tem ali drugem zakonu, ter
– posluje skladno s tem zakonom, ustanovitvenim aktom in poslovnikom.
(3) Direktor agencije vodi agencijo, vodi postopke in daje pooblastila za vodenje postopkov v zadevah iz pristojnosti agencije skladno s tem zakonom ter izdaja pravne akte v posamičnih zadevah iz pristojnosti agencije, razen če ni za izdajo pravnih aktov pristojna komisija za varstvo konkurence skladno s tem zakonom.
(4) O izločitvi direktorja agencije iz postopka, ki ga uvede agencija na podlagi tega zakona, odloča svet agencije. Za postopek odločanja o izločitvi se uporablja zakon, ki ureja splošni upravni postopek.

(1) Direktor agencije opravlja svoj položaj na podlagi pogodbe o zaposlitvi z agencijo, ki jo z direktorjem agencije sklene predsednik sveta agencije.
(2) Direktor agencije ne more biti:
– funkcionar v izvršilni veji oblasti,
– funkcionar v zakonodajni veji oblasti,
– funkcionarji v sodni veji oblasti,
– član vodstva ali organa politične stranke,
– oseba, za katero obstaja možnost konflikta med njenimi zasebnimi interesi in javnimi interesi, ki jih uresničuje agencija, ali
– član komisije za varstvo konkurence.
(3) Direktor lahko po imenovanju nastopi položaj šele, ko ga uskladi s prejšnjim odstavkom tega člena.
(4) Direktor agencije mora svoj položaj uskladiti s prvim in drugim odstavkom tega člena v treh mesecih po imenovanju, v nasprotnem primeru s potekom tega roka preneha veljati sklep vlade o imenovanju.

(1) Direktorja agencije predčasno razreši vlada na predlog sveta agencije v naslednjih primerih:
– če to sam zahteva,
– če trajno izgubi delovno zmožnost za opravljanje dela,
– če krši obveznost varovanja zaupnih podatkov,
– če huje krši poslovnik agencije,
– če se ugotovi, da ne izpolnjuje več z zakonom predpisanih pogojev za imenovanje,
– če nastopi položaj nezdružljivosti iz drugega odstavka 12.o člena tega zakona ali
– če ne opravlja svojih nalog direktorja agencije, določenih v tem zakonu, ali če jih opravlja nevestno ali nestrokovno.
(2) Svet agencije je pristojen za izvedbo postopka predčasne razrešitve direktorja agencije, ki je določen s poslovnikom agencije.
(3) Zoper odločitev vlade o razrešitvi je dovoljen upravni spor.

(1) Agencija sodeluje pri oblikovanju politike konkurence.
(2) Agencija sodeluje v dvostranskih odnosih in mednarodnih organizacijah s področja varstva konkurence. O sodelovanju na področju varstva konkurence znotraj Evropske unije direktor agencije tekoče obvešča svet agencije in ministrstvo, pristojno za varstvo konkurence.

Nadzor nad delom in poslovanjem agencije, ki ga opravlja ministrstvo, pristojno za varstvo konkurence, skladno z določbami zakona, ki ureja javne agencije, ne pomeni pravice vpogleda v posamezne obravnavane zadeve.

(1) Agencija začne delovati 1. januarja 2012.

(2) Če agencija ne prične z delom v roku iz prejšnjega odstavka, začne z delovanjem naslednji dan po vpisu v sodni register.

(1) Agencija izda tarifo, v kateri določi višino plačil za storitve, ki jih opravlja agencija, zlasti nadomestila stroškov, ki nastanejo agenciji med postopki ali zaradi postopkov, in nadomestila za opravljanje drugih nalog, ki jih po tem ali drugem zakonu izvaja agencija.

(2) Tarifa agencije oziroma njene spremembe se objavijo v Uradnem listu Republike Slovenije. Agencija mora pred objavo pridobiti soglasje vlade.