Podpisniki te kolektivne pogodbe sprejmejo obveznost, da bodo za njeno izvajanje skušali uveljaviti določila o delu novinarjev iz Munchenske deklaracije. Ta načela se posebej opredelijo pri delodajalcu ali v individualnih pogodbah o zaposlitvi novinarjev.

Kolektivno pogodbo sklenejo:

1. v imenu delodajalcev * Gospodarska zbornica Slovenije - Sekcija za tisk kot zastopnica delodajalcev časopisnoinformativne in založniške dejavnosti, * Svet RTV Slovenija in * Združenje radijskih postaj Slovenije ter

2. v imenu delojemalcev * Sindikat novinarjev Slovenije.

2. Veljavnost kolektivne pogodbe

Ta pogodba velja za novinarke in novinarje ter urednice in urednike (v nadaljevanju: novinarji), zaposlene pri delodajalcu časopisnoinformativne dejavnosti, radia in televizije, ne glede na to, ali so sklenili delovno razmerje za določen ali nedoločen čas, s polnim ali skrajšanim delovnim časom.

Ta pogodba velja tudi za svobodne novinarje in študente na praksi, ki se usposabljajo za novinarski poklic.

Za urednike, ki imajo položaj delavcev s posebnimi pooblastili in odgovornostmi, ter za poslovodne delavce delodajalcev, ki opravljajo dejavnosti s področja javnega obveščanja, ne velja III. poglavje (plače, dodatki, nadomestila plač in povračila stroškov) te kolektivne pogodbe in tiste določbe, katerih uporaba je izrecno izključena s pogodbo o zaposlitvi.

Ta pogodba začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.

Pogodbo skleneta pogodbeni stranki za eno leto. Če nobena od strank tri mesece pred iztekom tega roka pisno ne odstopi od pogodbe ali ne predlaga njene spremembe oziroma dopolnitve, se njena veljavnost podaljša do sklenitve nove pogodbe.

Novinarska opravila so glede na zahtevano izobrazbo, posebnosti poklicnega znanja in stopnjo odgovornosti pred javnostjo razvrščena v sedem zahtevnostnih skupin:

• fotoreporter (višja izobrazba, 1 leto delovnih izkušenj v novinarstvu),
• vestičar (višja izobrazba, 1 leto delovnih izkušenj v novinarstvu),
• novinar poročevalec (visoka izobrazba, 18 mesecev delovnih izkušenj v novinarstvu),
• specializirani novinar (visoka izobrazba, 2 leti delovnih izkušenj v novinarstvu),
• urednik novinar (visoka izobrazba, 3 leta delovnih izkušenj v novinarstvu),
• komentator (visoka izobrazba, 3 leta delovnih izkušenj v novinarstvu) in
• urednik uredništva (visoka izobrazba, 3 leta delovnih izkušenj v novinarstvu).

Delovno razmerje za nedoločen ali določen čas lahko sklene vsaka oseba, ki izpolnjuje pogoje za opravljanje novinarskih opravil. Pogoje iz 4. člena glede strokovne izobrazbe izpolnjujejo tudi novinarji, ki to delo poklicno opravljajo najmanj pet let. Kot potrebna delovna izkušnja se upoštevajo tudi prispevki svobodnih novinarjev in honoriranih sodelavcev javnih glasil ter opravljeno pripravništvo. Delovno razmerje se sklene z dnem podpisa pogodbe.

V objavi oziroma razpisu delovnega mesta je treba navesti:

• firmo in sedež podjetja,
• naziv delovnega mesta,
• čas, za katerega se sklene delovno razmerje,
• posebne pogoje za sklenitev delovnega razmerja,
• rok za vložitev prijave,
• rok, v katerem mora biti kandidat obveščen o izbiri.

Kandidat, ki ni bil izbran, ima pravico do vpogleda v podatke, ki so bili z objavo zahtevani kot pogoj in na podlagi katerih je bila opravljena izbira.

Sklep o potrebi po sklenitvi delovnega razmerja sprejme direktor.

Izbiro med kandidati opravi direktor ali organ, določen s kolektivno pogodbo organizacije ali s splošnim aktom delodajalca.

Pred sklenitvijo pogodbe o zaposlitvi novinarja pridobi direktor mnenje novinarskega kolektiva v uredništvu, v katero bo novinar razporejen.

Organ, ki odloči o sprejemu novinarja v delovno razmerje, lahko določi poskusno delo in način njegovega spremljanja ter sprejme oceno o uspešnosti poskusnega dela. Poskusno delo ne sme biti daljše, kot je določeno v razpisu.

Če novinar odpove delovno razmerje med poskusnim delom, se šteje za dan prenehanja delovnega razmerja dan, ko poda pisno odpoved.

Poskusno delo za opravila VI., VII. in VIII. skupine traja največ 3 mesece.

S pogodbo o zaposlitvi novinar in delodajalec uredita naslednja vprašanja:

• pravice, dolžnosti in odgovornosti novinarja v zvezi z njegovim delom v skladu z Muenchensko deklaracijo,
• sklenitev in trajanje delovnega razmerja,
• delovno mesto, za katero se sklene delovno razmerje,
• poskusno delo (če se zahteva),
• pripravništvo (če se delovno razmerje sklene s pripravnikom),
• kraj opravljanja dela,
• delovni čas, odmore, počitke in dopust,
• ukrepe za posebno varstvo novinarja,
• izobraževanje,
• plačo in nadomestila plače,
• način spremembe pogodbe ter
• druge pravice in obveznosti delodajalca in novinarja, tudi konkurenčno klavzulo.

Avtor ima pravico odkloniti podpis pod novinarskim izdelkom, ki je v nasprotju z njegovim mnenjem ali prepričanjem.

Če urednik bistveno popravi novinarski izdelek brez avtorjevega soglasja, ga mora objaviti brez podpisa.

Novinarja je treba pred podpisom pogodbe o zaposlitvi seznaniti z vsebino kolektivnih pogodb, ki določajo njegove pravice in obveznosti.

Delodajalec mora te kolektivne pogodbe hraniti na mestu, dostopnem vsem novinarjem.

Novinar lahko kadarkoli zahteva vpogled v kolektivne pogodbe, delodajalec pa mu tega ne sme odreči.

Če novinar ne podpiše predloga pogodbe o zaposlitvi v 30 dneh od njegovega prejema (razen če zahteva presojo zakonitosti predloga pogodbe o zaposlitvi), odloči o prenehanju delovnega razmerja novinarja organ, ki opravi izbiro med kandidati za sklenitev delovnega razmerja.

Kdor prvič nastopi novinarsko delo, ustrezno njegovi izobrazbi, sklene delovno razmerje kot pripravnik.

Pripravnik sklene delovno razmerje za nedoločen čas, za določenega pa le, če ni možnosti, da bi se po pripravništvu zaposlil na ustreznem delovnem mestu, ali če izrecno želi pridobiti samo delovne izkušnje za opravljanje svojega poklica.

Pripravniška doba za novinarja traja eno leto. Pripravnika spremlja in usmerja posebej določen mentor, ki na koncu izda poročilo o njegovem delu. Pripravnik vodi dnevnik o poteku pripravništva. Če mentor ugotovi, da je pripravnik pri delu posebej uspešen, lahko predlaga skrajšanje pripravništva. O skrajšanju pripravništva odloča direktor.

Pripravnik, ki ne opravi izpita, ga lahko ponovno opravlja v roku, ki ga določi komisija za pripravniški izpit. Če pripravnik tudi drugič ne opravi izpita, mu delovno razmerje preneha.

Novinar je lahko začasno razporejen na manj zahtevna opravila, ki ne ustrezajo vrsti in stopnji njegove strokovne izobrazbe, znanju in zmožnostim, če to zahteva delovni proces (nenadna odsotnost drugega novinarja ipd.). Pri taki razporeditvi prejema enako plačo, kot bi jo imel na svojem delovnem mestu, oziroma tisto, ki je zanj ugodnejša.

Novinarja ni mogoče razporediti iz kraja v kraj brez njegove privolitve v naslednjih primerih:

• če razporeditev lahko bistveno poslabša njegovo zdravje,
• če bi njegova pot na delo in z dela trajala v normalnih okoliščinah z javnim prevoznim sredstvom več kot 4 ure,
• če je samohranilec z otrokom, starim do 15 let,
• če ima otroka, starega do 5 let,
• če je invalid II. ali III. kategorije,
• če je starejši od 50 let.

Če razporeditev novinarja iz kraja v kraj brez njegove privolitve zaradi oddaljenosti bivališča zahteva novinarjevo preselitev, mu je treba zagotoviti enakovredne bivalne prostore in možnosti šolanja otrok (osnovnošolcev in srednješolcev).

Novinarju preneha delovno razmerje v skladu z zakonom, kolektivno pogodbo in splošnim aktom delodajalca ter s pogodbo o zaposlitvi.

Odpovedni rok traja 3 mesece. V tem času ima novinar enake obveznosti in pravice, kot jih je imel prej.

Direktor lahko začne postopek ugotavljanja znanja in zmožnosti za delo ter postopek ugotavljanja delovnih učinkov le na podlagi zbrane tehnične in delovne dokumentacije.

Novinarjevo delo je treba spremljati najmanj 30 delovnih dni.

Novinarju je treba poslati vabilo na razgovor z navedbo, da gre za postopek ugotavljanja znanja in zmožnosti za delo, na katero je razporejen.

O začetku postopka se obvesti tudi sindikat.

Novinar ima pravico do vpogleda v dokumentacijo, na podlagi katere se je pričel postopek.

Med poskusnim delom in pripravništvom ni dovoljen postopek ugotavljanja znanja in zmožnosti za delo.

Postopek je javen.

Novinar se v pogovoru z direktorjem izreče o njegovih navedbah. O tem se vodi zapisnik.

Sklep o razporeditvi k drugim opravilom ter sklep o prenehanju delovnega razmerja novinarja, ki nima zahtevanega znanja in zmožnosti za svoje delovno mesto, izreče organ, določen s statutom oziroma splošnim aktom.

Organ, določen s statutom oziroma splošnim aktom, ne sme izreči novinarju sklepa o prenehanju delovnega razmerja, če mu ni omogočil enakega obsega in vrste izobraževanja kot drugim novinarjem, ki opravljajo delo na enakih oziroma podobnih delovnih mestih.

Če pri delodajalcu ni delovnega mesta, ki bi ustrezalo znanju in zmožnosti novinarja, mora biti predložena utemeljena ugotovitev, da ni ustreznega delovnega mesta.

Zoper sklep, s katerim se ugotovi, da novinar nima potrebnega znanja in zmožnosti za svoje delovno mesto, in s katerim je razporejen na drugo delovno mesto, ki ustreza njegovemu znanju in zmožnostim, oziroma s katerim se odloči o prenehanju delovnega razmerja, lahko novinar poda ugovor.

O ugovoru novinarja, ki je v delovnem razmerju pri delodajalcu v zasebni ali mešani lasti oziroma v delniški družbi ali družbi z omejeno odgovornostjo v družbeni lasti, odloča komisija, ki jo sestavljajo dva predstavnika vlagateljev oziroma lastnikov in predstavnik novinarjev.

Prenehanje potreb po delu novinarjev je lahko začasno ali trajno.

Začasno prenehanje potreb po delu novinarjev se rešuje v skladu z zakonom o delovnih razmerjih.

V primeru trajnega prenehanja potreb po delu novinarjev mora delodajalec najmanj en mesec pred izvajanjem ukrepov, v primeru večjega števila novinarjev pa najmanj dva meseca prej, o razlogih, o številu in kategorijah nepotrebnih novinarjev ter o roku, v katerem se bo to zgodilo, obvestiti sindikat.

Vsi novinarji, ki delajo na delovnih mestih, za katera se zahtevata enaka vrsta in stopnja strokovne izobrazbe, znanja in zmožnosti za delo, se uvrstijo v isto kategorijo presežnih novinarjev.

Kriteriji za določanje novinarjev, katerih delo postane trajno nepotrebno, se določijo po vrstnem redu iz tega člena.

Temeljni kriterij za ohranitev zaposlitve je delovna uspešnost. Prednost pri ohranitvi delovnega mesta imajo novinarji, ki dosegajo večjo delovno uspešnost.

1. V primeru enake delovne uspešnosti se kot prvi korekcijski kriterij za ohranitev zaposlitve upošteva strokovna izobrazba oziroma usposobljenost za delo (v primeru enake delovne uspešnosti obdrži delovno mesto novinar, ki ima višjo izobrazbo oziroma usposobljenost).
2. Dragi kriterij so delovne izkušnje. Ta kriterij se upošteva v primeru enake delovne uspešnosti in izobrazbe. Prednost pri ohranitvi zaposlitve imajo novinarji z daljšimi delovnimi izkušnjami (ob enaki delovni uspešnosti in izobrazbi).
3. Tretji kriterij je delovna doba pri delodajalcu. Ta kriterij se upošteva v primeru enake delovne uspešnosti, izobrazbe in delovnih izkušenj. Prednost pri ohranitvi zaposlitve imajo novinarji z daljšo delovno dobo pri delodajalcu (ob enaki uspešnosti, izobrazbi in delovnih izkušnjah).
4. Četrti kriterij je skupna delovna doba. Ta kriterij se upošteva v primeru enake delovne uspešnosti, izobrazbe, delovnih izkušenj in delovne dobe pri delodajalcu. Prednost imajo novinarji z daljšo skupno delovno dobo (ob enaki uspešnosti, izobrazbi, delovnih izkušnjah in delovni dobi pri delodajalcu).
5. Peti kriterij je zdravstveno stanje (v poštev pride ob enaki uspešnosti, izobrazbi, delovnih izkušnjah, delovni dobi pri delodajalcu in skupni delovni dobi). Prednost pri ohranitvi zaposlitve imajo novinarji, ki so zboleli za poklicno boleznijo, tisti, ki so pretrpeli poškodbe pri delu pri delodajalcu, oziroma tisti s slabšim zdravstvenim stanjem.
6. Šesti kriterij je socialni položaj. Upošteva se, če imajo novinarji iste kategorije enako delovno uspešnost, strokovno izobrazbo, delovne izkušnje, delovno dobo pri delodajalcu, skupno delovno dobo in zdravstveno stanje. Prednost pri ohranitvi zaposlitve imajo novinarji s slabšim socialnim položajem. Pri ugotavljanju socialnega položaja se upoštevajo predvsem dohodek na družinskega člana, število nepreskrbljenih otrok, zaposlenost družinskih članov, opravljanje obrtne dejavnosti kot stranskega poklica, opravljanje kmetijske dejavnosti, lastništvo oziroma solastništvo zasebnih in mešanih podjetij.

Novinarjev delovni čas traja najmanj 40 ur tedensko in je praviloma enakomerno razporejen na 5 delovnih dni. Razporeditev delovnega časa se prilagaja potrebam delovnega procesa v skladu s predpisi.

Če delovni proces zahteva delo tudi v soboto oziroma nedeljo, mora delodajalec praviloma v naslednjem tednu odobriti ustrezno število prostih dni.

Podatke o izkoriščenosti delovnega časa in o potrebi po uvedbi dela prek polnega delovnega časa spremlja delodajalec.

Podaljšano delo se lahko uvede po presoji direktorja oziroma urednika, ki ima zadevno pooblastilo.

Za delo prek polnega delovnega časa pripada novinarju ustrezni dodatek. Takšnih ur je lahko do 10 tedensko, več pa po posebnem dogovoru med delodajalcem in novinarskim sindikatom.

Novinarju mora delodajalec na njegovo zahtevo omogočiti najmanj eno prosto nedeljo v mesecu.

Novinarju ni mogoče odrediti dela v podaljšanem času, če bi to ogrozilo njegovo zdravje ali če novinar navede upravičene razloge za njegovo odklonitev, opredeljene v splošnem aktu delodajalca ali kolektivni pogodbi.

Letni dopust traja najmanj 18 delovnih dni, pri čemer se sobote štejejo za dela proste dni. Pri določanju dolžine letnega dopusta se morajo upoštevati naslednja merila:

• strokovna zahtevnost delovnega mesta,
• delovna doba,
• delovne razmere,
• socialno-zdravstveno stanje in
• delovna uspešnost.

1. Strokovna zahtevnost delovnega mesta:

- novinarji na delovnih mestih VI. skupine                 3 dni
- novinarji na delovnih mestih VII. skupine                4 dni
- novinarji na delovnih mestih VIII. skupine               5 dni

2. Delovna doba:

- delovna doba do 5 let                                   18 dni
- za vsakih nadaljnjih dopolnjenih 5 let
dodatno po                                                 1 dan

3. Delovne razmere:

nereden delovni razpored, terensko
delo, delo na posebnih območjih,
dopisniško delo                                    od 1 do 5 dni

4. Socialno-zdravstveno stanje:

- delovni invalidi in novinarji z najmanj
60-odstotno telesno okvaro                                 3 dni
- starejši oziroma novinarji, ki varujejo
in negujejo teže telesno ali težko duševno
prizadeto osebo                                            5 dni
- roditelj z otrokom do 15 let                             1 dan
- roditelj z dvema otrokoma do 15 let                      2 dni
- roditelj s tremi ali več otroki do 15 let                3 dni
- novinarji, ki so dopolnili 50 let                        5 dni

5. Novinarjem, ki izjemno prispevajo k uspehu delodajalca, lahko direktor odobri še dodaten letni dopust do 3 dni.

Letni dopust traja največ 35 dni, pri čemer zgornja meja ne velja za tiste delavce, ki pridobijo dodatne dni dopusta na podlagi socialno-zdravstvenih meril.

Novinarju pripada poleg rednega letnega dopusta iz prejšnjega odstavka še pet delovnih dni za rekreativni oddih. Ta plačani oddih lahko izrabi v času, ki ga določi direktor po posvetovanju z urednikom, od 1. 1. do 30. 4. z nadomestilom plače, kot je določena za letni dopust.

Novinar ima pravico do 7 delovnih dni odsotnosti z dela z nadomestilom plače v posameznem koledarskem letu v naslednjih primerih:

- lastna poroka                                            3 dni
- poroka otroka                                            2 dni
- rojstvo otroka                                           2 dni
- smrt v ožji družini                                      3 dni
- selitev                                                  2 dni
- elementarna nesreča, ki prizadene
novinarja                                               do 5 dni
- udeležba na krvodajalski akciji                          1 dan

V primerih iz prejšnjega odstavka novinarju odsotnosti praviloma ni mogoče zavrniti, ne glede na zahteve delovnega procesa.

Če novinar v koledarskem letu že izrabi 7 delovnih dni za odsotnosti iz prvega odstavka tega člena, mu ob novih primerih lahko pripada brezplačni dopust po presoji direktorja.

Novinarju se lahko dobri do 7 delovnih dni odsotnosti z dela brez pravice do nadomestila plače v naslednjih primerih:

• če sodeluje na kongresih, konferencah ipd. političnih strank oziroma drugih organizacij ali akcijah širšega družbenega pomena kot delegat ali član vodstev,
• če sodeluje na športnih in kulturnih prireditvah,
• v drugih primerih.

Odsotnost z dela iz prejšnjega odstavka odobri direktor.

Za čas odsotnosti z dela brez nadomestila plače plača delodajalec prispevke od novinarjeve plače, povečane za dodatek za delovno dobo.

Novinarju se lahko odobri nad 7 dni odsotnosti z dela brez nadomestila plače zaradi strokovnega izpopolnjevanja, ki ni v interesu podjetja, skrbi za otroka brez varstva oziroma za bolnega družinskega člana ter v drugih posebnih okoliščinah, ko se po tej pogodbi ne more odobriti plačana odsotnost z dela.

Med tako odsotnostjo novinarjeve pravice in obveznosti iz dela mirujejo, razen pravice do izobraževanja in pravice do reševanja stanovanjskega vprašanja. Prispevke od plače v takih primerih plača novinar sam.

Odsotnost z dela iz prvega odstavka tega člena odobri direktor.

Novinar ima pravico najmanj vsaki dve leti izkoristiti študijski dopust za poklicno izobraževanje, na katero ga napoti organizacija. Čas za izobraževanje se šteje v redni delovni čas.

Če je izobraževanje organizirano izven delovnega časa (izobraževanje ob delu), pripada novinarju do * 5 delovnih dni za vsak izpit na VI. ali VII. stopnji izobraževanja, * 15 delovnih dni za diplomo na VI. ali VII. stopnji, * 10 delovnih dni za vsak izpit med podiplomskim študijem, * 25 delovnih dni za magistrski izpit ali nalogo, * 35 delovnih dni za doktorsko dizertacijo.

Obseg delovnega časa, namenjenega za izobraževanje in povračilo stroškov, povezanih z izobraževanjem (prevoz, kotizacija, šolnina, stroški prehrane, stroški bivanja, učni pripomočki), se določita s pogodbo glede na dolžino in vrsto izbraževanja.