Čistopis z vidnimi spremembami
Čistopisu je dodan prikaz, kjer imate spremembe vidne. Kliknite spodaj pod nazivom predpisa na zavihek "Spremembe".
Izberi paket
Čistopis z lažjim branjem členov
V posebnem prikazu čistopisa lahko besedilo sklicevanih členov berete že znotraj osnovnega člena. Kliknite spodaj pod nazivom predpisa na zavihek "Čistopis".
Izberi paket
Pri členih imate pojasnila
Če obstaja pojasnilo člena, ga dobite že pri njem. Imate več kot 2500 pojasnil FURS, ministrstev in strokovnjakov. Za prikaz pojasnil, kliknite na ikono desno poleg člena.
Izberi paket
Dodano imate kazalo predpisa
S kazalom lažje vidite strukturo predpisa in navigirate po njem.
Za prikaz kazala kliknite spodaj na "Kazalo".
Lažje branje členov
"Branje člen v členu" vam v čistopisu omogoča branje besedila sklicevanih členov že znotraj osnovnega člena.
Izberi paket
Uvod
1.
Prvi odstavek 10. točke Uvoda v Slovenske računovodske standarde (2006) se črta in nadomesti z besedilom:
»Poslovna združitev je transakcija ali drug poslovni dogodek, v kateri ali katerem prevzemnik obvladuje enega ali več poslovnih subjektov. Prevzemnik obvladuje drug poslovni subjekt, če je izpostavljen spremenljivemu donosu ali ima iz svoje udeležbe v tem poslovnem subjektu pravice do spremenljivega donosa ter lahko s svojo močjo, ki jo ima nad poslovnim subjektom, vpliva na donos. Za vse zadeve v zvezi s pojmom obvladovanja, ki niso urejene v tej točki, se neposredno uporabljajo določbe MSRP 10 – Skupinski računovodski izkazi.«
12. točka Uvoda v Slovenske računovodske standarde (2006) se črta in nadomesti z besedilom:
»12. Skupni aranžmaji
Skupni aranžma je aranžma (pogodbeni sporazum), ki ga obvladujeta dve stranki ali več. Skupno obvladovanje je pogodbeno dogovorjena delitev obvladovanja aranžmaja, ki obstaja le, kadar je za odločitve o dejavnostih, ki bistveno vplivajo na donos, potrebno soglasje strank, ki si delijo obvladovanje. Skupnega aranžmaja nikoli ne obvladuje le ena stranka. Aranžma pa je lahko tudi skupni aranžma, čeprav ga ne obvladujejo skupaj vse njegove stranke. Treba je razlikovati med strankami s skupnim obvladovanjem skupnega aranžmaja in strankami, ki sodelujejo v skupnem aranžmaju, vendar ga ne obvladujejo skupaj. Stranke lahko sodelujejo v skupnem aranžmaju, vendar ga ne obvladujejo skupaj, takrat, ko za sprejemanje odločitev ni potrebno njihovo soglasje.
Skupni aranžma je lahko
– skupna dejavnost ali
– skupni podvig.
Skupna dejavnost je skupni aranžma, pri katerem imajo stranke, ki ga skupaj obvladujejo, pravice do sredstev in obveze iz obveznosti povezanih aranžmajev. Te stranke se imenujejo soizvajalci. Skupni aranžma, ki ni strukturiran (organiziran) prek ločenega nosilca, je lahko le skupna dejavnost; skupna dejavnost pa je lahko strukturirana tudi prek ločenega nosilca. Ločeni nosilec je ločeno opredeljiva finančna struktura, vključno z ločenimi pravnimi osebami ali podjetji, priznanimi s statutom, ne glede na to, ali imajo ta podjetja pravno osebnost.
Soizvajalec mora v zvezi s svojim deležem v skupni dejavnosti v računovodskih izkazih pripoznati:
a) sredstva, vključno z deležem katerih koli sredstev v skupni lasti;
b) obveznosti, vključno z deležem katerih koli obveznosti, ki jih prevzame z drugimi soizvajalci;
c) prihodke iz prodaje deleža proizvodov iz skupne dejavnosti;
d) delež prihodkov iz prodaje proizvodov skupne dejavnosti in
e) odhodke, vključno z deležem katerih koli odhodkov, ki jih deli z drugimi.
Stranka, ki sodeluje v skupni dejavnosti, vendar je ne obvladuje skupaj, mora svoj delež v aranžmaju prav tako obračunati v skladu s prejšnjim odstavkom, če ima pravice do sredstev in obveze iz obveznosti, povezanih s skupno dejavnostjo.
Skupni podvig je skupni aranžma, pri katerem imajo stranke, ki skupaj obvladujejo aranžma, pravice do čistih sredstev aranžmaja. Te stranke se imenujejo sopodvižniki. Za skupne podvige je značilna ustanovitev delniške družbe, družbe z neomejeno ali omejeno odgovornostjo ali kakšnega drugega podjetja, v katerem ima vsak sopodvižnik svoj delež. Takšno podjetje posluje tako kot druga podjetja, le da pogodbeni sporazum med podvižniki določa skupno obvladovanje celotnega gospodarskega delovanja takšnega podjetja.
Sopodvižnik mora svoj delež v skupnem podvigu pripoznati kot finančno naložbo. V posamičnih računovodskih izkazih jo obračuna v skladu s SRS 3 – Finančne naložbe, v skupinskih računovodskih izkazih pa v skladu s točko 13 Uvoda v SRS.
Za zadeve računovodskega obravnavanja skupnih aranžmajev, ki niso urejene v tej točki ali v posamičnem SRS-ju, se neposredno uporabljajo določbe MSRP 11 – Skupni aranžmaji.«
Prvi stavek tretjega odstavka 13. točke Uvoda v Slovenske računovodske standarde (2006) se črta.
Petnajsti odstavek 13. točke Uvoda v Slovenske računovodske standarde (2006) se črta in nadomesti z besedilom:
»Kadar je obvladujoče podjetje ali od njega odvisno podjetje naložbenik v skupnih podvigih, se v skupinskih računovodskih izkazih naložba v skupne podvige obračuna po kapitalski metodi.«
V sedemnajstem odstavku 13. točke Uvoda v Slovenske računovodske standarde (2006) se doda novo besedilo:
»Za razkritja v posamičnih in skupinskih računovodskih izkazih, ki se nanašajo na odvisna podjetja, skupne aranžmaje in pridružena podjetja, ki niso urejena v SRS-jih, se neposredno uporabljajo določbe MSRP 12 – Razkritja deležev v druga podjetja.«
Osemnajsti odstavek 13. točke Uvoda v Slovenske računovodske standarde (2006) se črta in nadomesti z besedilom:
»Za zadeve računovodskega obravnavanja pridruženega podjetja in skupnih podvigov v skupinskih računovodskih izkazih, ki niso urejene v tej točki, se neposredno uporabljajo določbe MRS 28 – Naložbe v pridružena podjetja in skupne podvige.«
V devetnajstem odstavku 13. točke Uvoda v Slovenske računovodske standarde (2006) se besedilo »MRS 27 – Skupinski in posamični računovodski izkazi« nadomesti z besedilom »MSRP 10 – Skupinski računovodski izkazi in MRS 27 – Posamični računovodski izkazi.«
»Poslovna združitev je transakcija ali drug poslovni dogodek, v kateri ali katerem prevzemnik obvladuje enega ali več poslovnih subjektov. Prevzemnik obvladuje drug poslovni subjekt, če je izpostavljen spremenljivemu donosu ali ima iz svoje udeležbe v tem poslovnem subjektu pravice do spremenljivega donosa ter lahko s svojo močjo, ki jo ima nad poslovnim subjektom, vpliva na donos. Za vse zadeve v zvezi s pojmom obvladovanja, ki niso urejene v tej točki, se neposredno uporabljajo določbe MSRP 10 – Skupinski računovodski izkazi.«
12. točka Uvoda v Slovenske računovodske standarde (2006) se črta in nadomesti z besedilom:
»12. Skupni aranžmaji
Skupni aranžma je aranžma (pogodbeni sporazum), ki ga obvladujeta dve stranki ali več. Skupno obvladovanje je pogodbeno dogovorjena delitev obvladovanja aranžmaja, ki obstaja le, kadar je za odločitve o dejavnostih, ki bistveno vplivajo na donos, potrebno soglasje strank, ki si delijo obvladovanje. Skupnega aranžmaja nikoli ne obvladuje le ena stranka. Aranžma pa je lahko tudi skupni aranžma, čeprav ga ne obvladujejo skupaj vse njegove stranke. Treba je razlikovati med strankami s skupnim obvladovanjem skupnega aranžmaja in strankami, ki sodelujejo v skupnem aranžmaju, vendar ga ne obvladujejo skupaj. Stranke lahko sodelujejo v skupnem aranžmaju, vendar ga ne obvladujejo skupaj, takrat, ko za sprejemanje odločitev ni potrebno njihovo soglasje.
Skupni aranžma je lahko
– skupna dejavnost ali
– skupni podvig.
Skupna dejavnost je skupni aranžma, pri katerem imajo stranke, ki ga skupaj obvladujejo, pravice do sredstev in obveze iz obveznosti povezanih aranžmajev. Te stranke se imenujejo soizvajalci. Skupni aranžma, ki ni strukturiran (organiziran) prek ločenega nosilca, je lahko le skupna dejavnost; skupna dejavnost pa je lahko strukturirana tudi prek ločenega nosilca. Ločeni nosilec je ločeno opredeljiva finančna struktura, vključno z ločenimi pravnimi osebami ali podjetji, priznanimi s statutom, ne glede na to, ali imajo ta podjetja pravno osebnost.
Soizvajalec mora v zvezi s svojim deležem v skupni dejavnosti v računovodskih izkazih pripoznati:
a) sredstva, vključno z deležem katerih koli sredstev v skupni lasti;
b) obveznosti, vključno z deležem katerih koli obveznosti, ki jih prevzame z drugimi soizvajalci;
c) prihodke iz prodaje deleža proizvodov iz skupne dejavnosti;
d) delež prihodkov iz prodaje proizvodov skupne dejavnosti in
e) odhodke, vključno z deležem katerih koli odhodkov, ki jih deli z drugimi.
Stranka, ki sodeluje v skupni dejavnosti, vendar je ne obvladuje skupaj, mora svoj delež v aranžmaju prav tako obračunati v skladu s prejšnjim odstavkom, če ima pravice do sredstev in obveze iz obveznosti, povezanih s skupno dejavnostjo.
Skupni podvig je skupni aranžma, pri katerem imajo stranke, ki skupaj obvladujejo aranžma, pravice do čistih sredstev aranžmaja. Te stranke se imenujejo sopodvižniki. Za skupne podvige je značilna ustanovitev delniške družbe, družbe z neomejeno ali omejeno odgovornostjo ali kakšnega drugega podjetja, v katerem ima vsak sopodvižnik svoj delež. Takšno podjetje posluje tako kot druga podjetja, le da pogodbeni sporazum med podvižniki določa skupno obvladovanje celotnega gospodarskega delovanja takšnega podjetja.
Sopodvižnik mora svoj delež v skupnem podvigu pripoznati kot finančno naložbo. V posamičnih računovodskih izkazih jo obračuna v skladu s SRS 3 – Finančne naložbe, v skupinskih računovodskih izkazih pa v skladu s točko 13 Uvoda v SRS.
Za zadeve računovodskega obravnavanja skupnih aranžmajev, ki niso urejene v tej točki ali v posamičnem SRS-ju, se neposredno uporabljajo določbe MSRP 11 – Skupni aranžmaji.«
Prvi stavek tretjega odstavka 13. točke Uvoda v Slovenske računovodske standarde (2006) se črta.
Petnajsti odstavek 13. točke Uvoda v Slovenske računovodske standarde (2006) se črta in nadomesti z besedilom:
»Kadar je obvladujoče podjetje ali od njega odvisno podjetje naložbenik v skupnih podvigih, se v skupinskih računovodskih izkazih naložba v skupne podvige obračuna po kapitalski metodi.«
V sedemnajstem odstavku 13. točke Uvoda v Slovenske računovodske standarde (2006) se doda novo besedilo:
»Za razkritja v posamičnih in skupinskih računovodskih izkazih, ki se nanašajo na odvisna podjetja, skupne aranžmaje in pridružena podjetja, ki niso urejena v SRS-jih, se neposredno uporabljajo določbe MSRP 12 – Razkritja deležev v druga podjetja.«
Osemnajsti odstavek 13. točke Uvoda v Slovenske računovodske standarde (2006) se črta in nadomesti z besedilom:
»Za zadeve računovodskega obravnavanja pridruženega podjetja in skupnih podvigov v skupinskih računovodskih izkazih, ki niso urejene v tej točki, se neposredno uporabljajo določbe MRS 28 – Naložbe v pridružena podjetja in skupne podvige.«
V devetnajstem odstavku 13. točke Uvoda v Slovenske računovodske standarde (2006) se besedilo »MRS 27 – Skupinski in posamični računovodski izkazi« nadomesti z besedilom »MSRP 10 – Skupinski računovodski izkazi in MRS 27 – Posamični računovodski izkazi.«
