SVET EVROPSKE UNIJE JE –ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti in zlasti člena 93 Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Komisije,

ob upoštevanju mnenja Evropskega parlamenta,

ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora,

ob upoštevanju naslednjega:

(1) Direktiva Sveta 77/388/EGS z dne 17. maja 1977 o usklajevanju zakonodaj držav članic o prometnih davkih – Skupni sistem davka na dodano vrednost: enotna osnova za odmero (UL L 145, 13.6.1977, str. 1. Direktiva, kakor je bila nazadnje spremenjena z Direktivo 2006/98/ES (UL L 221, 12.8.2006, str. 9).) je bila že nekajkrat bistveno spremenjena. Zaradi novih sprememb ter jasnosti in racionalnosti je treba navedeno direktivo preoblikovati.

(2) Preoblikovano besedilo mora vključevati vse določbe Direktive Sveta 67/227/EGS z dne 11. aprila 1967 o usklajevanju zakonodaj držav članic o prometnih davkih (UL 71, 14.4.1967, str. 1301. Direktiva, kakor je bila nazadnje spremenjena z Direktivo 69/463/EGS (UL L 320, 20.12.1969, str. 34)..), ki se še uporabljajo. Navedeno direktivo je zato treba razveljaviti.

(3) Da bi zagotovili, da so določbe predstavljene na jasen in racionalen način, v skladu z načelom boljše zakonodaje, je treba preoblikovati strukturo in besedilo Direktive, čeprav to načeloma ne bo povzročilo bistvenih sprememb v obstoječi zakonodaji. Manjše število vsebinskih sprememb pa je neločljivo povezanih s preoblikovanjem in jih je vseeno treba vključiti. Primeri, v katerih so spremembe narejene, se izčrpno podajo v določbah, ki urejajo prenos in začetek veljavnosti.

(4) Uresničitev cilja o vzpostavitvi notranjega trga je pogojena z uporabo zakonodaje o prometnih davkih v državah članicah, ki ne izkrivlja pogojev konkurence in ne ogroža prostega pretoka blaga in storitev. Zato je treba doseči uskladitev zakonodaje o prometnih davkih s sistemom davka na dodano vrednost (DDV), ki bi odpravil, kolikor je mogoče, dejavnike, ki lahko izkrivljajo pogoje konkurence na nacionalni ravni ali na ravni Skupnosti.

(5) Sistem DDV doseže najvišjo stopnjo enostavnosti in nevtralnosti, ko se davek obračunava na najbolj splošen možni način ter ko njegovo področje uporabe zajema vse faze proizvodnje in distribucije, kot tudi opravljanja storitev. Zato je v interesu notranjega trga in držav članic, da sprejmejo skupni sistem, ki se uporablja tudi za prodajo na drobno.

(6) Treba je napredovati po fazah, saj bo uskladitev prometnih davkov v državah članicah povzročila spremembe davčne strukture in imela precejšne posledice na proračunskem, gospodarskem in socialnem področju.

(7) Skupni sistem DDV bi moral, kljub temu da stopnje in oprostitve niso popolnoma usklajene, voditi v nevtralnost konkurence, kar pomeni, da bo imelo podobno blago na ozemlju vsake države članice enako davčno obremenitev ne glede na število proizvodnih in distribucijskih faz.

(8) V skladu s Sklepom Sveta 2000/597/ES, Euratom z dne 29. septembra 2000 o sistemu virov lastnih sredstev Skupnosti (UL L 253, 7.10.2000, str. 42.) se proračun Evropskih skupnosti, ne glede na druge prihodke, v celoti financira iz lastnih sredstev. Ta sredstva naj bi vključevala tudi sredstva iz DDV, pridobljena z uporabo skupne davčne stopnje od osnove za odmero, ki se določi enotno in v skladu s pravili Skupnosti.

(9) Nujno je zagotoviti prehodno obdobje, da se omogoči postopno prilagajanje nacionalnih zakonodaj na določenih področjih.

10. V tem prehodnem obdobju se morajo transakcije znotraj Skupnosti, ki jih opravijo davčni zavezanci, razen tistih, ki so oproščeni, obdavčiti v namembni državi članici v skladu s stopnjami in pod pogoji, ki veljajo v tej državi članici.
11. V tem prehodnem obdobju je treba tudi pridobitve določene vrednosti znotraj Skupnosti, ki jih opravijo osebe, ki so plačila davka oproščene, ali pravne osebe, ki niso davčni zavezanci, nekatere prodaje na daljavo znotraj Skupnosti ter dobave novih prevoznih sredstev posameznikom ali osebam, ki so plačila davka oproščene, oziroma organom, ki niso davčni zavezanci, obdavčiti v namembni državi članici po stopnjah in pod pogoji, ki veljajo v tej državi članici, ker bi lahko tovrstne transakcije, če posebnih določb ne bi bilo, povzročile znatna izkrivljanja konkurence med državami članicami.
12. Nekatera ozemlja je treba izključiti iz področja uporabe te direktive zaradi njihovega geografskega, gospodarskega in socialnega položaja.
13. Za okrepitev nediskriminatorne narave davka bi bilo treba izraz „davčni zavezanec“ opredeliti tako, da ga države članice lahko uporabljajo tudi za osebe, ki določene transakcije opravljajo občasno.
14. Izraz „obdavčljiva transakcija“ lahko povzroči težave, zlasti v zvezi s transakcijami, ki štejejo za obdavčljive. Te pojme je zato treba pojasniti.
15. Zaradi pospeševanja trgovine znotraj Skupnosti na področju dela na premičninah je treba uvesti davčno ureditev za tovrstne transakcije, ko se opravijo za prejemnika, ki je identificiran za namene DDV v drugi državi članici kot je država članica njihove dejanske izvedbe.
16. Prevoz na ozemlju države članice je treba obravnavati kot prevoz blaga znotraj Skupnosti, kadar je neposredno povezan s prevozom med državami članicami, z namenom poenostavitve ne le načel in ureditve za obdavčitev teh domačih prevoznih storitev, temveč tudi predpisov, ki se uporabljajo za pomožne storitve ter storitve posrednikov, ki so vključeni v opravljanje teh različnih storitev.
17. Pri določanju kraja opravljenih obdavčljivih transakcij lahko med državami članicami pride do sporov glede pristojnosti, zlasti pri dobavah blaga za montažo ali pri opravljanju storitev. Kljub temu, da naj bi se načeloma kot kraj opravljanja storitev štel kraj, kjer ima izvajalec sedež ekonomske dejavnosti, je treba ta kraj opredeliti, kot da je v državi članici prejemnika, še zlasti v primeru nekaterih storitev, opravljenih med davčnimi zavezanci, ko je strošek storitev vključen v ceno blaga.
18. Treba je pojasniti opredelitev kraja obdavčitve nekaterih transakcij, ki se opravijo na krovu ladij, zrakoplovov ali na vlakih v okviru prevoza potnikov znotraj Skupnosti.
19. Električna energija in plin se za namene DDV DDV obravnavata kot blago. Vendar pa je še posebej težko določiti kraj dobave. Da bi se izognili dvojni obdavčitvi ali neobdavčitvi in da bi dosegli pravi notranji trg brez omejitev za ureditev DDV, je treba torej določiti kraj dobave plina po distribucijskem sistemu za zemeljski plin in električne energije preden blago doseže fazo končne potrošnje kot kraj, kjer ima kupec sedež svoje ekonomske dejavnosti. Dobavo električne energije in plina v končni fazi od trgovcev in distributerjev do končnih potrošnikov je treba obdavčiti v kraju, kjer pridobitelj dejansko rabi in porabi blago.
20. Dajanje premičnin v najem po splošnem pravilu, na podlagi katerega je opravljanje storitev obdavčeno v državi članici, v kateri ima oseba, ki opravi storitev, sedež, lahko vodi k hudemu izkrivljanju konkurence, kadar imata najemodajalec in najemnik sedež v različnih državah članicah in se davčne stopnje med tema državama razlikujejo. Zato je treba določiti, da je kraj, kjer je storitev opravljena, kraj, v katerem ima prejemnik sedež svoje dejavnosti ali stalno poslovno enoto, za katero je bila storitev opravljena, ali, če tega nima, kraj, kjer ima stalno prebivališče ali običajno prebiva.
21. Vendar je treba zaradi nadzora v zvezi z dajanjem prevoznih sredstev v najem dosledno uporabljati to pravilo tako, da se kraj, v katerem ima izvajalec storitve sedež dejavnosti, obravnava kot kraj opravljanja takih storitev.
22. Za preprečevanje izkrivljanja konkurence na tem področju je treba obdavčiti vse telekomunikacijske storitve, porabljene v Skupnosti. Tako bi morale biti telekomunikacijske storitve, opravljene davčnim zavezancem s sedežem v Skupnosti ali prejemnikom s sedežem v tretjih državah,

načeloma obdavčene v kraju, kjer je sedež prejemnika storitev. Zaradi zagotovitve enotne obdavčitve telekomunikacijskih storitev, ki so dejansko uporabljene ali koriščene v Skupnosti in jih opravijo davčni zavezanci s sedežem na tretjih ozemljih ali v tretjih državah za osebe s sedežem v Skupnosti, ki niso davčni zavezanci, morajo države članice vseeno zagotoviti, da je kraj opravljanja storitev v Skupnosti.

23. Da bi se izognili izkrivljanju konkurence morajo biti tudi storitve radijskega in televizijskega oddajanja ter elektronsko opravljane storitve, ki se opravijo s tretjih ozemelj ali iz tretjih držav, za osebe s sedežem v Skupnosti ali iz Skupnosti, za prejemnike s sedežem na tretjih ozemljih ali v tretjih državah, obdavčene v kraju sedeža prejemnika storitev.
24. Pojme obdavčljivega dogodka in obveznosti obračuna davka bi bilo treba uskladiti, da bi uvedba in vse kasnejše spremembe skupnega sistema DDV lahko začele veljati hkrati v vseh državah članicah.
25. Davčno osnovo bi bilo treba uskladiti tako, da so rezultati uporabe DDV za obdavčljive transakcije primerljivi v vseh državah članicah.
26. Da se prepreči izguba davčnih prihodkov v primerih, ko se stranke povežejo zaradi pridobitve davčnih ugodnosti, bi moralo biti državam članicam omogočeno, da v posebnih omejenih okoliščinah posredujejo glede davčne osnove dobav blaga ali opravljenih storitev in glede pridobitev blaga znotraj Skupnosti.
27. Zaradi boja proti davčni utaji ali izogibanju davku bi državam članicam moralo biti omogočeno, da v davčno osnovo za transakcijo, ki vključuje obdelavo investicijskega zlata, ki ga zagotovi prejemnik, vključijo vrednost tega investicijskega zlata, pri katerem zlato zaradi obdelave izgubi status investicijskega zlata. Zato je ustrezno, da se državam članicam dopusti določena mera proste presoje.
28. Da bi se izognili izkrivljanju konkurence, pomeni odprava davčnih kontrol na mejah ne samo enotno osnovo za odmero DDV, ampak tudi število in višino stopenj, ki so med državami članicami dovolj izenačene.
29. Splošna stopnja DDV, ki velja v različnih državah članicah skupaj z mehanizmi prehodne ureditve, zagotavlja sprejemljivo delovanje te ureditve. Da bi se izognili temu, da razlike v splošnih stopnjah DDV, ki jih države članice uporabljajo, privedejo do strukturnih neravnovesij v Skupnosti in izkrivljanja konkurence v nekaterih sektorjih dejavnosti, je treba določiti najnižjo stopnjo 15 %, ki se lahko naknadno spremeni.
30. Da bi ohranili nevtralnost DDV, morajo biti stopnje, ki jih uporabljajo države članice, takšne, da po splošnem pravilu omogočajo odbitek davka, uporabljenega v predhodni fazi.
31. V prehodnem obdobju je treba omogočiti določena odstopanja glede števila in višine stopenj.
32. Za boljše razumevanje vpliva nižjih stopenj je potrebno poročilo Komisije, v katerem se oceni vpliv uporabe nižjih stopenj za storitve, ki se opravljajo na lokalni ravni, predvsem v zvezi z ustvarjanjem delovnih mest, gospodarsko rastjo in pravilnim delovanjem notranjega trga.
33. Zaradi boja proti brezposelnosti je treba tistim državam članicam, ki to želijo, dovoliti, da z namenom ustvarjanja novih delovnih mest preskušajo učinkovanje oziroma vpliv znižanja stopnje DDV za delovno intenzivne storitve. To znižanje bi verjetno tudi zmanjšalo motiv, da se te dejavnosti opravljajo ali ostanejo v okviru sive ekonomije.
34. Vendar je lahko takšno znižanje stopnje DDV tvegano za nemoteno delovanje notranjega trga in za davčno nevtralnost. Zato je treba določiti postopek odobritve, ki se uvede za obdobje, ki je določeno in zadosti dolgo, da se lahko oceni vpliv nižjih stopenj za storitve, ki se opravljajo na lokalni ravni. Da bi zagotovili, da takšen ukrep ostane preverljiv in omejen, mora njegovo področje uporabe biti natančno določeno.
35. Treba je pripraviti skupni seznam oprostitev, da bi se lastna sredstva Skupnosti v vseh državah članicah lahko pobirala na enoten način.
36. V korist tako oseb, ki so dolžne plačati davek, kot pristojnih upravnih organov je treba metode uporabe DDV za določene dobave in pri pridobivanju trošarinskih izdelkov znotraj Skupnosti uskladiti s postopki in obveznostmi v zvezi z deklaracijami pri pošiljanju takih izdelkov v drugo državo članico, ki so določeni v Direktivi Sveta 92/12/EGS z dne 25. februarja 1992 o splošnem režimu za trošarinske izdelke in o skladiščenju, gibanju in nadzoru takih izdelkov (UL L 76, 23.3.1992, str. 1. Direktiva, kakor je bila nazadnje spremenjena z Direktivo 2004/106/ES(UL L 359, 4.12.2004, str. 30).).
37. Dobava plina po distribucijskem sistemu za zemeljski plin in električne energije je obdavčena po kraju pridobitelja. Da bi se izognili dvojni obdavčitvi, mora zato biti uvoz takih izdelkov oproščen DDV.
38. Za obdavčljive posle na domačem trgu, povezane z blagovno trgovino znotraj Skupnosti, ki jih v prehodnem obdobju opravijo davčni zavezanci, ki nimajo sedeža na ozemlju države članice, v kateri je opravljena pridobitev blaga znotraj Skupnosti, vključno z verižnimi transakcijami, je treba sprejeti ukrepe za poenostavitev, ki zagotavljajo enako obravnavo v vseh državah članicah. Za dosego tega je treba uskladiti določbe o davčnem sistemu in osebi, ki je dolžna plačati davek za takšne posle. Vendar je treba načeloma iz takšnih postopkov izključiti blago, ki je namenjeno dobavi na ravni trgovine na drobno.
39. Pravila v zvezi z odbitki je treba uskladiti tako, da vplivajo na dejansko pobrane zneske. Odbitni delež je treba v vseh državah članicah računati na podoben način.
40. Ureditev, ki dopušča popravke odbitkov za investicijsko blago med življenjsko dobo sredstva, skladno z njegovo dejansko uporabo, bi se morala uporabljati tudi za določene storitve, ki imajo značilnosti investicijskega blaga.
41. Treba je določiti, katere osebe so dolžne plačati davek, zlasti za storitve, ki jih opravi oseba, ki nima sedeža v državi članici, v kateri je treba plačati davek.
42. Države članice bi v posebnih primerih morale imeti možnost določiti, da mora DDV plačati prejemnik dobavljenega blaga ali opravljenih storitev. To bi državam članicam omogočilo poenostavitev pravil ter preprečevanje davčne utaje in izogibanje plačilu davka v določenih sektorjih in pri določenih vrstah transakcij.
43. Države članice morajo imeti možnost določiti osebo, ki je dolžna plačati davek pri uvozu.
44. Države članice lahko določijo, da namesto osebe, ki je dolžna plačati davek, neka druga oseba solidarno odgovarja za plačilo davka.
45. Obveznosti davčnih zavezancev je treba čim bolj uskladiti, da se zagotovijo potrebne varovalke za pobiranje davkov na enoten način v vseh državah članicah.
46. Uporaba elektronskega izdajanja računov mora davčnim administracijam omogočati, da izvajajo nadzor. Da bi zagotovili pravilno delovanje notranjega trga, je treba na ravni Skupnosti oblikovati usklajen seznam podatkov, ki morajo biti izkazani na računih, vzpostaviti skupno ureditev za uporabo elektronskega izdajanja računov in elektronsko shranjevanje računov, kakor tudi samo-fakturiranje in naročanje zunanjih storitev izdajanja računov.
47. Države članice določijo, pod kakšnimi pogoji dopustijo predložitev prijav in obračunov z elektronskimi sredstvi, uporabo elektronskih sredstev pa lahko tudi predpišejo.
48. Prizadevanja za zmanjšanje administrativnih in statističnih formalnosti za podjetja, zlasti za majhna in srednja podjetja, je treba uravnotežiti z izvajanjem uspešnih nadzornih ukrepov in potrebo, da se iz gospodarskih in davčnih razlogov ohrani kakovost statističnih instrumentov Skupnosti.
49. Treba je omogočiti, da države članice še naprej uporabljajo posebne ureditve za majhna podjetja v skladu s skupnimi določbami in z namenom tesnejše uskladitve.
50. Države članice morajo imeti možnost uporabljati posebno ureditev, ki vključuje pavšalno povračilo vstopnega DDV za kmete, ki niso zajeti v splošni ureditvi. Treba je določiti osnovna načela te ureditve in za namene pobiranja lastnih sredstev sprejeti skupen način izračunavanja dodane vrednosti, ki jo proizvedejo ti kmeti.
51. Da se prepreči dvojna obdavčitev in izkrivljanje konkurence med davčnimi zavezanci, je treba sprejeti davčni sistem Skupnosti, ki se bo uporabljal za rabljeno blago, umetniške predmete, starine in zbirke.
52. Uporaba običajnih davčnih pravil za zlato pomeni glavno oviro za njegovo uporabo za namene finančnih investicij in je zato upravičena uporaba posebne davčne ureditve, katere namen je tudi izboljšati mednarodno konkurenčnost trga plemenitih kovin Skupnosti.
53. Dobave zlata za investicijske namene so podobne drugim finančnim naložbam, ki so oproščene davka. Oprostitev davka se zdi torej najprimernejši način davčne obravnave za dobave investicijskega zlata.
54. Opredelitev zlata za investicijske namene mora zajeti zlate kovance, katerih vrednost odraža predvsem ceno v njih vsebovanega zlata. Zaradi preglednosti in pravne varnosti je treba pripraviti letni seznam kovancev, za katere naj velja ureditev, ki se uporablja za investicijsko zlato, kar bi zagotovilo varnost operaterjev, ki s takimi kovanci trgujejo. Takšen seznam je brez vpliva na oprostitev kovancev, ki niso uvrščeni v seznam, a izpolnjujejo merila iz te direktive.
55. Da se preprečijo davčne utaje in hkrati zmanjšajo finančni stroški zaradi dobave zlata z več kot določeno čistino, je opravičljivo pooblastiti države članice, da za plačilo davka določijo kupca.
56. Da bi gospodarskim subjektom, ki elektronsko opravljajo storitve in ki nimajo sedeža v Skupnosti in jim tam ni treba biti identificiran za namene DDV, olajšali izpolnjevanje davčnih obveznosti, bi bilo treba vzpostaviti posebno ureditev. V okviru te ureditve se gospodarski subjekt, ki za osebe, ki niso davčni zavezanci znotraj Skupnosti, opravlja tovrstne storitve z elektronskimi sredstvi, lahko odloči za identifikacijo v eni sami državi članici, če sicer ni identificiran za namene DDV znotraj Skupnosti.
57. Zaželeno je, da se določbe glede storitev radijskega in televizijskega oddajanja ter nekaterih elektronsko opravljanih storitev sprejmejo le začasno in da se jih v kratkem roku preveri na podlagi izkušenj.
58. Treba je spodbujati enotno uporabo določb te direktive in v ta namen ustanoviti posvetovalni odbor za davek na dodano vrednost, ki bo omogočil tesno sodelovanje držav članic in Komisije na tem področju.
59. Države članice morajo imeti možnost, da z določenimi omejitvami in pod določenimi pogoji sprejmejo ali še naprej uporabljajo posebne ukrepe, ki odstopajo od te direktive, zaradi poenostavitve obračunavanja davka ali zaradi preprečevanja nekaterih oblik davčnih utaj ali izogibanja davkom.
60. Da bi zagotovili, da država članica, ki je vložila zahtevo za odstopanje, ne ostane v dvomih glede ukrepov, ki jih namerava v odgovor izvesti Komisija, je treba določiti rok, v katerem mora Komisija Svetu predložiti predlog za odobritev ali obvestilo o zavrnitvi, z obrazložitvijo.
61. Nujno je treba zagotoviti enotno uporabo sistema DDV. Izvedbeni ukrepi so primerni za uresničitev tega cilja.
62. S temi ukrepi se je treba lotiti zlasti problema dvojne obdavčitve čezmejnih transakcij, do katerega lahko pride zaradi razlik med državami članicami pri uporabi predpisov, ki urejajo kraj obdavčljivih transakcij.
63. Čeprav bo področje uporabe izvedbenih ukrepov omejeno, bodo imeli ti ukrepi proračunske posledice, ki so lahko za eno ali več držav članic bistvene. Zaradi njihovih posledic na proračune držav članic si Svet upravičeno pridržuje pravico izvajanja izvršilne pristojnosti.
64. Ob upoštevanju omejenega področja uporabe predvidenih izvedbenih ukrepov bi moral izvedbene ukrepe soglasno sprejeti Svet na predlog Komisije.
65. Ker države članice zaradi zgoraj navedenih razlogov ciljev te direktive ne morejo zadovoljivo uresničiti in so torej lahko bolje uresničeni na ravni Skupnosti, lahko Skupnost sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti iz člena 5 Pogodbe. Skladno z načelom sorazmernosti iz navedenega člena ta direktiva ne prekoračuje okvirov, ki so potrebni za doseganje navedenih ciljev.
66. Obveznost prenosa te direktive v nacionalno pravo mora biti omejena na določbe, ki predstavljajo vsebinsko spremembo glede na prejšnje direktive. Obveznost prenosa nespremenjenih določb izhaja iz prejšnjih direktiv.
67. Ta direktiva ne sme vplivati na obveznosti držav članic glede rokov za prenos direktiv v nacionalno pravo, navedenih v delu B Priloge XI –

SPREJEL NASLEDNJO DIREKTIVO:

KAZALO

NASLOV I - PREDMET IN PODROČJE UPORABE

NASLOV II - OZEMELJSKA UPORABA

NASLOV III - DAVČNI ZAVEZANCI

NASLOV IV - OBDAVČLJIVE TRANSAKCIJE

Poglavje 1 - Dobava blaga

Poglavje 2 - Pridobitve blaga znotraj Skupnosti

Poglavje 3 - Opravljanje storitev

Poglavje 4 - Uvoz blaga

NASLOV V - KRAJ OBDAVČLJIVIH TRANSAKCIJ

Poglavje 1 - Kraj dobave blaga

Oddelek 1 - Dobava blaga brez prevoza

Oddelek 2 - Dobava blaga s prevozom

Oddelek 3 - Dobava blaga na krovu plovil, zrakoplovov ali na vlakih

Oddelek 4 - Dobava blaga po distribucijskih sistemih

Poglavje 2 - Kraj pridobitve blaga znotraj Skupnosti

Poglavje 3 - Kraj opravljanja storitev

Oddelek 1 - Splošno pravilo

Oddelek 2 - Posebne določbe

Pododdelek 1 - Storitve, ki jih opravijo posredniki

Pododdelek 2 - Opravljanje storitev v zvezi z nepremičninami

Pododdelek 3 - Opravljanje prevoza

Pododdelek 4 - Opravljanje kulturnih in podobnih storitev, opravljanje pomožnih prevoznih toritev ali storitev v zvezi s premičninami

Pododdelek 5 - Opravljanje drugih storitev

Pododdelek 6 - Merilo dejanske uporabe in dejanskega uživanja

Poglavje 4 - Kraj uvoza blaga

NASLOV VI - OBDAVČLJIVI DOGODEK IN OBVEZNOST OBRAČUNA DAVKA

Poglavje 1 - Splošne določbe

Poglavje 2 - Dobava blaga in opravljanje storitev

Poglavje 3 - Pridobitve blaga znotraj Skupnosti

Poglavje 4 - Uvoz blaga

NASLOV VII - DAVČNA OSNOVA

Poglavje 1 - Opredelitev..

Poglavje 2 - Dobava blaga in opravljanje storitev

Poglavje 3 - Pridobitve blaga znotraj Skupnosti

Poglavje 4 - Uvoz blaga

Poglavje 5 - Druge določbe

NASLOV VIII - STOPNJE

Poglavje 1 - Uporaba stopenj

Poglavje 2 - Struktura in višina stopenj

Oddelek 1 - Splošna stopnja

Oddelek 2 - Nižje stopnje

Oddelek 3 - Posebne določbe

Poglavje 3 - Začasne določbe za nekatere delovno intenzivne storitve

Poglavje 4 - Posebne določbe, ki se uporabljajo do uvedbe dokončne ureditve

Poglavje 5 - Začasne določbe

NASLOV IX - OPROSTITVE

Poglavje 1 - Splošne določbe

Poglavje 2 - Oprostitve za določene dejavnosti, ki so v javnem interesu

Poglavje 3 - Oprostitve za druge dejavnosti

Poglavje 4 - Oprostitve v zvezi s transakcijami znotraj Skupnosti

Oddelek 1 - Oprostitve v zvezi z dobavami blaga

Oddelek 2 - Oprostitve za pridobitve blaga znotraj Skupnosti

Oddelek 3 - Oprostitve za določene prevozne storitve

Poglavje 5 - Oprostitve pri uvozu

Poglavje 6 - Oprostitve pri izvozu

Poglavje 7 - Oprostitve v zvezi z mednarodnim prevozom

Poglavje 8 - Oprostitve za nekatere transakcije, ki se obravnavajo kot uvoz

Poglavje 9 - Oprostitve za storitve, ki jih opravijo posredniki

Poglavje 10 - Oprostitve transakcij, povezanih z mednarodnim trgovanjem

Oddelek 1 - Carinska skladišča, skladišča, ki niso carinska, in podobne ureditve

Oddelek 2 - Transakcije, oproščene za namene izvoza in v okviru trgovine med državami članicami

Oddelek 3 - Skupne določbe za oddelka 1 in 2

NASLOV X - ODBITKI

Poglavje 1 - Nastanek in obseg pravice do odbitka

Poglavje 2 - Delež odbitka

Poglavje 3 - Omejitve pravice do odbitka

Poglavje 4 - Pravila za uveljavljanje pravice do odbitka

Poglavje 5 - Popravki odbitkov

NASLOV XI - OBVEZNOSTI DAVČNIH ZAVEZANCEV IN NEKATERIH OSEB, KI NISO DAVČNI ZAVEZANCI

Poglavje 1 - Obveznost plačila

Oddelek 1 - Osebe, ki so dolžne plačati DDV davčnim organom..

Oddelek 2 - Plačilni pogoji

Poglavje 2 - Identifikacija

Poglavje 3 - Fakturiranje

Oddelek 1 - Opredelitev

Oddelek 2 - Opredelitev računa

Oddelek 3 - Izdajanje računov

Oddelek 4 - Vsebina računov

Oddelek 5 - Pošiljanje računov z elektronskimi sredstvi

Oddelek 6 - Ukrepi za poenostavitev

Poglavje 4 - Knjigovodstvo

Oddelek 1 - Opredelitve

Oddelek 2 - Splošne obveznosti

Oddelek 3 - Posebne obveznosti glede hrambe vseh računov

Oddelek 4 - Pravica dostopa do računov, ki so shranjeni z elektronskimi sredstvi v drugi državi članici

Poglavje 5 - Obračuni

Poglavje 6 - Rekapitulacijska poročila

Poglavje 7 - Druge določbe

Poglavje 8 - Obveznosti glede nekaterih transakcij pri uvozu in izvozu

Oddelek 1 - Uvoz

Oddelek 2 - Izvoz

NASLOV XII - POSEBNE UREDITVE

Poglavje 1 - Posebna ureditev za mala podjetja

Oddelek 1 - Poenostavljeni postopki za obračunavanje in pobiranje

Oddelek 2 - Oprostitve in progresivne olajšave

Oddelek 3 - Poročilo in ponovni pregled

Poglavje 2 - Skupna pavšalna ureditev za kmete

Poglavje 3 - Posebna ureditev za potovalne agente

Poglavje 4 - Posebna ureditev za rabljeno blago, umetniške predmete, zbirke in starine

Oddelek 1 - Opredelitve

Oddelek 2 - Posebna ureditev za obdavčljive preprodajalce

Pododdelek 1 - Maržna ureditev

Pododdelek 2 - Prehodna ureditev za rabljena prevozna sredstva

Oddelek 3 - Posebna ureditev za prodajo na javni dražbi

Oddelek 4 - Zaščitni ukrepi pred izkrivljanjem konkurence in davčnimi goljufijami

Poglavje 5 - Posebna ureditev za investicijsko zlato

Oddelek 1 - Splošne določbe

Oddelek 2 - Oprostitev DDV

Oddelek 3 - Izbira obdavčitve

Oddelek 4 - Transakcije na zakonsko urejenem trgu plemenitih kovin

Oddelek 5 - Posebne pravice in obveznosti trgovcev z investicijskim zlatom

Poglavje 6 - Posebna ureditev za davčne zavezance, ki nimajo sedeža in ki opravljajo elektronske storitve za osebe, ki niso davčni zavezanci

Oddelek 1 - Splošne določbe

Oddelek 2 - Posebna ureditev za elektronsko opravljane storitve

NASLOV XIII - ODSTOPANJA

Poglavje 1 - Odstopanja, ki se uporabljajo do sprejetja dokončne ureditve

Oddelek 1 - Odstopanja za države, ki so del Skupnosti od 1. januarja 1978

Oddelek 2 - Odstopanja za države, ki so Skupnosti pristopile po 1. januarju 1978

Oddelek 3 - Skupne določbe za oddelka 1 in 2

Poglavje 2 - S pooblastilom odobrena odstopanja

Oddelek 1 - Ukrepi za poenostavitev in zaščito pred davčnimi utajami ali izogibanjem davkom

Oddelek 2 - Mednarodni sporazumi

NASLOV XIV - DRUGE DOLOČBE

Poglavje 1 - Izvedbeni ukrepi

Poglavje 2 - Odbor za DDV

Poglavje 3 - Menjalni tečaj

Poglavje 4 - Druge obremenitve, dajatve in davki

NASLOV XV - KONČNE DOLOČBE

Poglavje 1 - Prehodne ureditve za obdavčevanje trgovine med državami članicami

Poglavje 2 - Prehodni ukrepi, ki se uporabljajo ob pristopu k Evropski uniji

Poglavje 4 - Prenos in začetek veljavnosti

PRILOGA I - SEZNAM DEJAVNOSTI IZ TRETJEGA PODODSTAVKA ČLENA 13(1)

PRILOGA II - OKVIRNI SEZNAM ELEKTRONSKO OPRAVLJANIH STORITEV IZ TOČKE (K) ČLENA 56(1)

PRILOGA III - SEZNAM DOBAV BLAGA IN STORITEV, ZA KATERE SE LAHKO UPORABLJAJO NIŽJE STOPNJE IZ ČLENA 98

PRILOGA IV - SEZNAM STORITEV IZ ČLENA 106

PRILOGA V - VRSTE BLAGA, KI JE LAHKO SKLADIŠČENO DRUGJE KOT V CARINSKIH SKLADIŠČIH V SKLADU S ČLENOM 160(2)

PRILOGA VI - SEZNAM DOBAV BLAGA IN OPRAVLJANJA STORITEV IZ TOČKE (D) ČLENA 199(1)

PRILOGA VII - SEZNAM DEJAVNOSTI KMETIJSKE PROIZVODNJE IZ TOČKE (4) ČLENA 295(1)

PRILOGA VIII - OKVIRNI SEZNAM KMETIJSKIH STORITEV IZ TOČKE (5) ČLENA 295 (1)

PRILOGA IX - UMETNIŠKI PREDMETI, ZBIRKE IN STARINE IZ TOČK (2), (3) IN (4) ČLENA 311(1)

Del A - Umetniški predmeti

Del B - Zbirke

Del C - Starine

PRILOGA X - SEZNAM TRANSAKCIJ, ZA KATERE VELJAJO ODSTOPANJA IZ ČLENOV 370 IN 371 TER ČLENOV 375 DO 390

Del A - Transakcije, ki jih države članice lahko še naprej obdavčujejo

Del B - Transakcije, ki jih države članice lahko še naprej oproščajo davka

PRILOGA XI - Del A - Razveljavljene direktive z zaporednimi spremembami..

Del B - Roki za prenos v nacionalno pravo (iz člena 411)

PRILOGA XII - PRIMERJALNA TABELA