S tem zakonom se za zagotovitev vzdržnih javnih financ in za zmanjšanje izdatkov proračunov občin spreminjajo in dopolnjujejo določbe:
1. Zakona o financiranju občin (Uradni list RS, 123/06, 57/08 in 36/11; v nadaljnjem besedilu: Zakon o financiranju občin);
2. Zakona o prostorskem načrtovanju (Uradni list RS, št. 33/07, 70/08 – ZVO-1B, 108/09, 80/10 – ZUPUDPP, 43/11 – ZKZ-C, 57/12, 57/12 – ZUPUDPP-A, 109/12 in 76/14 – odl. US; v nadaljnjem besedilu: Zakon o prostorskem načrtovanju);
3. Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 106/10 – uradno prečiščeno besedilo; v nadaljnjem besedilu: Zakon o upravnih taksah);
4. Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07 – uradno prečiščeno besedilo, 76/08, 79/09, 51/10 in 40/12 – ZUJF; v nadaljnjem besedilu: Zakon o lokalni samoupravi);
5. Zakona o zemljiški knjigi (Uradni list RS, št. 58/03, 34/08 – ZST-1, 45/08, 28/09 in 25/11; v nadaljnjem besedilu: Zakon o zemljiški knjigi);
6. Zakona o vrtcih (Uradni list RS, št. 100/05 – uradno prečiščeno besedilo, 25/08, 98/09 – ZIUZGK, 36/10, 62/10 – ZUPJS, 94/10 – ZIU in 40/12 – ZUJF; v nadaljnjem besedilu: Zakon o vrtcih);
7. Zakona o ukrepih za odpravo posledic žleda med 30. januarjem in 10. februarjem 2014 (Uradni list RS, št. 17/14; v nadaljnjem besedilu: Zakon o ukrepih za odpravo posledic žleda med 30. januarjem in 10. februarjem 2014);
8. Zakona o ponovni vzpostavitvi agrarnih skupnosti ter vrnitvi njihovega premoženja in pravic (Uradni list RS, št. 5/94, 38/94, 69/95, 22/97, 56/99, 72/00 in 87/11; v nadaljnjem besedilu: Zakon o ponovni vzpostavitvi agrarnih skupnosti ter vrnitvi njihovega premoženja in pravic);
9. Zakona o stvarnem premoženju države in samoupravnih lokalnih skupnosti (Uradni list RS, št. 86/10, 75/12, 47/13 – ZDU-1G, 50/14 in 90/14 – ZDU-1I; v nadaljnjem besedilu: Zakon o stvarnem premoženju države in samoupravnih lokalnih skupnosti);
10. Zakona o Skladu kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 19/10 – uradno prečiščeno besedilo in 56/10 – ORZSKZ16; v nadaljnjem besedilu: Zakon o Skladu kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije);
11. Zakona o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev (Uradni list RS, št. 62/10, 40/11, 40/12 – ZUJF, 57/12 – ZPCP-2D, 14/13, 56/13 – ZŠtip-1 in 99/13; v nadaljnjem besedilu: Zakon o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev).

V Zakonu o lokalni samoupravi se drugi odstavek 19. člena spremeni tako, da se glasi:
»Člani sveta ožjega dela občine ne morejo biti župan, podžupan, član nadzornega odbora občine in javni uslužbenec v občinski upravi.«.

19.b člen se spremeni tako, da se glasi:
»19.b člen
S statutom občine se lahko določijo naloge ožjih delov občine, ki imajo svet, in se nanašajo na:
– urejanje prostora,
– zagotavljanje obveznih lokalnih gospodarskih javnih služb varstva okolja,
– gradnjo in vzdrževanje cest in drugih javnih površin,
– upravljanje s premoženjem, namenjenim za potrebe krajevnega prebivalstva ter
– pospeševanje kulturnih, športnih in drugih društvenih dejavnosti.
Z odlokom se podrobneje določijo naloge in način izvajanja nalog iz prejšnjega odstavka, ki se prenesejo v izvajanje svetu ožjega dela občine.«.

19.č člen se spremeni tako, da se glasi:
»19.č člen
Za financiranje ožjih delov občine se uporabljajo določbe zakona, ki ureja javne finance, o financiranju neposrednih uporabnikov občinskega proračuna.«.

Sedmi odstavek 34.a člena se spremeni tako, da se glasi:
»Občinski svet s svojim aktom določi merila za izplačilo sejnin za člane občinskih svetov, člane delovnih teles občinskega sveta in člane drugih občinskih organov. Občinski svet s svojim aktom lahko določi tudi merila za izplačilo sejnin članom svetov ožjih delov občine.«.

V drugem odstavku 37.b člena se črta besedilo »ali službi ožjega dela občine«.

Za 50.b členom se doda nov 50.c člen, ki se glasi:
»50.c člen
Občina lahko v občinski upravi ustanovi občinsko pravobranilstvo. Dve ali več občin lahko v skladu z določbami tega zakona, ki urejajo skupni organ občinske uprave, ustanovi medobčinsko pravobranilstvo. Če občina ne ustanovi občinskega pravobranilstva ali medobčinskega pravobranilstva, lahko določi z odlokom o organizaciji in delovnem področju občinske uprave, da naloge občinskega pravobranilstva opravlja občinski pravobranilec.
Občinsko pravobranilstvo zastopa občino pred sodišči in drugimi državnimi organi. Po pooblastilu lahko občinsko pravobranilstvo zastopa tudi druge pravne osebe, ki jih je ustanovila občina.
Naloge občinskega pravobranilstva opravljajo vodja občinskega pravobranilstva ali vodja medobčinskega pravobranilstva in občinski pravobranilci. Vodjo občinskega pravobranilstva imenuje in razrešuje župan, vodjo medobčinskega pravobranilstva pa imenujejo in razrešujejo župani občin ustanoviteljic soglasno. Za vodjo občinskega pravobranilstva ali vodjo medobčinskega pravobranilstva je lahko imenovan, kdor izpolnjuje pogoje za občinskega pravobranilca.
Za občinskega pravobranilca je lahko imenovan, kdor poleg pogojev, ki jih določa zakon, ki ureja javne uslužbence, izpolnjuje tudi naslednje pogoje:
– da ima v Republiki Sloveniji pridobljen strokovni naslov univerzitetni diplomirani pravnik ali strokovna naslova diplomirani pravnik (UN) in magister prava oziroma je v tujini končal primerljivo izobraževanje s področja prava, ki se dokazuje s tujo listino o izobraževanju in priloženim mnenjem o izobraževanju ali z odločbo o priznavanju izobraževanja za namen zaposlitve ali z odločbo o nostrifikaciji,
– da je opravil pravniški državni izpit in
– ima najmanj tri leta delovnih izkušenj po opravljenem pravniškem državnem izpitu.
Glede položaja in statusa občinskega pravobranilstva v sodnih, upravnih in drugih postopkih se smiselno uporabljajo določbe zakona, ki ureja državno pravobranilstvo.
Glede položaja, pravic in obveznosti vodje občinskega ali medobčinskega pravobranilstva in občinskega pravobranilca se uporabljajo določbe zakona, ki ureja javne uslužbence, če ta zakon ne določa drugače.«.

61. člen se spremeni tako, da se glasi:
»61. člen
Občina zagotavlja opravljanje javnih služb, ki jih v skladu z zakonom določi s svojim splošnim aktom, in javnih služb, za katere je tako določeno z zakonom (lokalne javne službe).
Opravljanje lokalnih javnih služb zagotavlja občina:
– neposredno v okviru občinske uprave;
– z ustanavljanjem javnih zavodov in javnih podjetij;
– z dajanjem koncesij;
– na drug način, določen v skladu z zakonom.
Dvoje ali več občin lahko zaradi gospodarnejšega in učinkovitejšega zagotavljanja javnih služb skupaj ustanovi javni zavod ali javno podjetje. Občine lahko za izvajanje javne službe podelijo skupno koncesijo.
Občinski sveti občin ustanovijo za uresničevanje ustanoviteljskih pravic in za usklajevanje odločitev občin v zvezi z zagotavljanjem javnih služb iz prejšnjega odstavka svet ustanoviteljic oziroma svet koncedentov, ki ga sestavljajo župani. Akt o ustanovitvi sveta ustanoviteljic oziroma sveta koncedentov mora določati njegove naloge, organizacijo dela in način sprejemanja odločitev, financiranje in delitev stroškov med občinami.
Svet ustanoviteljic in svet koncedentov opravljata svoje naloge v imenu in za račun občin, ki so ga ustanovile. Sedež sveta ustanoviteljic je v občini, v kateri je sedež javnega zavoda ali javnega podjetja. Sedež sveta koncedentov je v občini, ki jo določi koncesijski akt.
Strokovne naloge za svet ustanoviteljic oziroma svet koncedentov opravlja občinska uprava občine, v kateri je njegov sedež, če z aktom o ustanovitvi sveta ustanoviteljic oziroma sveta koncedentov ni določeno, da te naloge opravlja organ skupne občinske uprave.
Če je za javne službe, ki jih občine zagotavljajo na način iz tretjega odstavka tega člena, ustanovljena zveza občin, opravlja naloge sveta ustanoviteljic svet zveze občin.«.

Določbe občinskih statutov in drugih splošnih aktov občine je treba uskladiti s tem zakonom najpozneje v šestih mesecih po njegovi uveljavitvi.

Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.