Cilj tega standarda je predpisati računovodsko obravnavanje in razkritja, povezana s kmetijsko dejavnostjo.

1 Ta standard mora veljati za obravnavanje s kmetijsko dejavnostjo povezanih:
(a) bioloških sredstev,
(b) kmetijskih pridelkov ob pospravitvi, ter
(c) državnih podpor, obravnavanih v 34. in 35. členu.

2 Ta standard se ne uporablja za:
(a) zemljišča, povezana s kmetijsko dejavnostjo (glejte MRS 16 – Opredmetena osnovna sredstva (nepremičnine, naprave in oprema) – in MRS 40 – Naložbene nepremičnine), ter
(b) neopredmetena sredstva, povezana s kmetijsko dejavnostjo (glejte MRS 38 – Neopredmetena sredstva).

3 Ta standard velja za kmetijske pridelke, ki so pospravljeni proizvodi bioloških sredstev podjetja, le v trenutku pospravitve. Kasneje se uporablja MRS 2 – Zaloge – ali drug ustrezni standard. Skladno s tem ta standard ne obravnava predelovanja kmetijskih pridelkov po pospravitvi, na primer predelovanje grozdja v vino pri vinarju, ki je pridelal grozdje. Takšno predelovanje je sicer logični in naravni podaljšek kmetijske dejavnosti in taki dogodki so nekoliko podobni biološkemu preobražanju, vendar takšno predelovanje ni vključeno v opredelitev kmetijske dejavnosti v tem standardu.

4 V razpredelnici v nadaljevanju so zgledi bioloških sredstev, kmetijskih pridelkov in proizvodov, ki so posledica predelovanja po pospravitvi:

+-----------------------------+-----------------------+---------------------------+
|Biološka sredstva            |Kmetijski pridelki     |Proizvodi, ki so posledica |
|                             |                       |predelovanja po pospravitvi| 
+-----------------------------+-----------------------+---------------------------+
|Ovce                         |Volna                  |Preja, preproga            | 
+-----------------------------+-----------------------+---------------------------+
|Drevesa v gozdnem nasadu     |Hlodi                  |Stavbni les                |
+-----------------------------+-----------------------+---------------------------+
|Sadike                       |Bombaž                 |Preja, oblačila            |
|                             |Požeto trsje           |Sladkor                    | 
+-----------------------------+-----------------------+---------------------------+
|Mlečno govedo                |Mleko                  |Sir                        | 
+-----------------------------+-----------------------+---------------------------+
|Svinje                       |Svinjsko meso          |Klobase, prekajena gnjat   |
+-----------------------------+-----------------------+---------------------------+
|Grmi                         |Listi (čajni, tobačni) |Čaj, posušeni tobak        |
+-----------------------------+-----------------------+---------------------------+
|Trta                         |Grozdje                |Vino                       |
+-----------------------------+-----------------------+---------------------------+
|Sadna drevesa                |Obrano sadje           |Predelano sadje            |
+-----------------------------+-----------------------+---------------------------+

5 V tem standardu so uporabljeni naslednji izrazi, katerih pomeni so natančno določeni:
Kmetijska dejavnost je uravnavanje biološkega preobražanja bioloških sredstev v podjetju za prodajo, v kmetijske pridelke ali v dodatna biološka sredstva.
Kmetijski pridelek je pospravljen proizvod bioloških sredstev podjetja.
Biološko sredstvo je živa žival ali rastlina.
Biološko preobražanje obsega rast, propadanje, proizvajanja in razplod, ki povzročajo kakovostne ali količinske spremembe biološkega sredstva.
Skupina bioloških sredstev je agregacija podobnih živih živali ali rastlin.
Pospravitev pridelka je ločitev pridelka od biološkega sredstva ali prenehanje življenja biološkega sredstva.

6 Kmetijska dejavnost obsega različne vrste dejavnosti, na primer živinorejo, gozdarstvo, pospravljanje letnih ali večletnih pridelkov, gojitev sadovnjakov in nasadov, cvetličarstvo in vodogojstvo (tudi ribogojstvo). V tej različnosti pa je nekaj skupnih lastnosti:
(a) Zmožnost spreminjanja. Žive živali in rastline so se zmožne biološko preobražati;
(b) Uravnavanje sprememb. Uravnavanje olajšuje biološko preobražanje z izboljševanjem ali vsaj ustaljevanjem okoliščin, ki so potrebne za tak proces (na primer ravni prehranjevanja, vlažnosti, toplote, rodovitnosti in svetlobe). Takšno uravnavanje razlikuje kmetijsko dejavnost od drugih dejavnosti. Na primer pospravljanje pridelka iz neuravnavanih virov (kot je ribarjenje v oceanu ali krčenje gozdov) ni kmetijska dejavnost; ter
(c) Merjenje sprememb. Spreminjanje kakovosti (na primer genetskih odlik, gostote, zrelosti, maščobnosti, vsebnost beljakovin in žilavost vlaken) ali količine (na primer zaroda, teže, kubičnih metrov, dolžine ali premera vlaken ter števila brstičev), ki jih ustvarja biološka preobrazba, se meri in spremlja kot običajno področje nalog uravnavanja.

7 Biološka preobrazba se konča s takimile vrstami izidov:
(a) s spremembami sredstev zaradi (i) rasti (s povečanjem količine ali z izboljšavo kakovosti živali ali rastline), (ii) propadanja (z zmanjšanjem količine ali poslabšanjem kakovosti živali ali rastline) ali (iii) razploda (z ustvarjanjem dodatnih živih živali ali rastlin), ali
(b) z ustvarjanjem kmetijskih pridelkov, kot so mleček, čajni listi, volna in mleko.

8 V tem standardu so uporabljeni naslednji izrazi, katerih pomeni so natančno določeni:
Delujoči trg je trg, na katerem obstajajo vse naslednje okoliščine:
(a) predmeti, s katerimi se trguje na trgu, so iste vrste,
(b) praviloma vedno obstajajo voljni kupci in prodajalci, ter
(c) cene so javne.
Knjigovodska vrednost je znesek, s katerim se sredstvo pripozna v bilanci stanja.
Poštena vrednost je znesek, s katerim je mogoče zamenjati sredstvo ali poravnati obveznost med dobro obveščenima in voljnima strankama v premišljenem poslu.
Državne podpore so opredeljene v MRS 20 – Obračunavanje državnih podpor in razkrivanje državnih pomoči.

9 Poštena vrednost sredstva je zasnovana na njegovi sedanji namestitvi in njegovem sedanjem stanju. Potemtakem je na primer poštena vrednost živine na posestvu cena živine na ustreznem trgu, zmanjšana za prevozne in druge stroške dostave živine na ta trg.

10 Podjetje mora pripoznati biološko sredstvo ali kmetijski pridelek, kadar in zgolj kadar:
(a) obvladuje sredstvo na podlagi dogodkov v preteklosti,
(b) če je verjetno, da bodo bodoče gospodarske koristi, povezane s sredstvom, pritekale v podjetje, ter
(c) je pošteno vrednost ali nabavno ceno sredstva mogoče zanesljivo izmeriti.

11 V kmetijski dejavnosti je mogoče obvladovanje dokazovati na primer s pravnim lastništvom živine in vžiganjem znakov ali drugačnim označevanjem živine ob pridobitvi, rojstvu ali odstavitvi. Prihodnji zaslužki se praviloma ocenijo na podlagi meritev pomembnih fizičnih lastnosti.

12 Biološko sredstvo je treba ob začetnem pripoznanju in ob vsakem datumu bilance stanja izmeriti po pošteni vrednosti, zmanjšani za ocenjene stroške v trenutku prodaje, razen v primeru, ki je opisan v 30. členu, ko poštene vrednosti ni mogoče zanesljivo izmeriti.

13 Pospravljen kmetijski pridelek iz bioloških sredstev podjetja, je treba izmeriti po pošteni vrednosti, zmanjšani za ocenjene stroške prodaje v trenutku pospravitve. Takšno merjenje da nabavno vrednost na tisti datum, če se uporablja MRS 2 – Zaloge – ali drug ustrezen standard.

14 Stroški v trenutku prodaje vsebujejo opravnine borznim posrednikom in trgovcem, dajatve državnim organom in blagovnim borzam ter prenosne davke in dajatve. Stroški v trenutku prodaje izključujejo prevozne in druge stroške, ki so potrebni, da pride sredstvo na trg.

15 Ugotavljanje poštene vrednosti biološkega sredstva ali kmetijskega pridelka je mogoče olajšati s skupinjenjem bioloških sredstev ali kmetijskih pridelkov v skladu s pomembnimi znaki; na primer po starosti ali kakovosti. Podjetje izbere kot podlago za ocenitev znake, ki se ujemajo z znaki, uporabljanimi na trgu.

16 Podjetja pogosto sklepajo pogodbe za prodajo svojih bioloških sredstev ali kmetijskih pridelkov na kak prihodnji datum. Pogodbene cene niso nujno ustrezne za določanje poštene vrednosti, ker poštena vrednost odseva sprotni trg, na katerem vstopata v transakcijo voljna kupec in prodajalec. Zato se poštena vrednost biološkega sredstva ali kmetijskega pridelka ne prilagaja obstoju pogodbe. V nekaterih primerih je lahko pogodba za prodajo biološkega sredstva ali kmetijskega pridelka kočljiva pogodba, kot jo opredeljuje MRS 37 – Rezervacije, pogojne obveznosti in pogojna sredstva. Pri kočljivih pogodbah se uporablja MRS 37.

17 Če obstaja za biološko sredstvo ali kmetijski pridelek delujoči trg, je borzna cena na takšnem trgu ustrezna podlaga za določitev poštene vrednosti takšnega sredstva. Če ima podjetje dostop na različne delujoče trge, uporablja najustreznejšega. Na primer če ima dostop na dva delujoča trga, uporabi ceno na trgu, ki ga bo po pričakovanju uporabljalo.