Čistopis z vidnimi spremembami

Čistopisu je dodan prikaz, kjer imate spremembe vidne. Kliknite spodaj pod nazivom predpisa na zavihek "Spremembe".

Izberi paket

Čistopis z lažjim branjem členov

V posebnem prikazu čistopisa lahko besedilo sklicevanih členov berete že znotraj osnovnega člena. Kliknite spodaj pod nazivom predpisa na zavihek "Čistopis".

Izberi paket

Pri členih imate pojasnila

Če obstaja pojasnilo člena, ga dobite že pri njem. Imate več kot 2500 pojasnil FURS, ministrstev in strokovnjakov. Za prikaz pojasnil, kliknite na ikono desno poleg člena.

Izberi paket

Dodano imate kazalo predpisa

S kazalom lažje vidite strukturo predpisa in navigirate po njem.
Za prikaz kazala kliknite spodaj na "Kazalo".

Izberi paket

Lažje branje členov

"Branje člen v členu" vam v čistopisu omogoča branje besedila sklicevanih členov že znotraj osnovnega člena.

Izberi paket

POZOR: to ni najnovejša različica besedila

Uredba o upravnem poslovanju

UPRAVNI POSTOPEK -

Velja od: Objavljeno:

Čistopis - neuradno prečiščeno besedilo

    1. Kazalo
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. Predmet urejanja
1. člen
(Predmet in dolžnost izvajanja uredbe)

(1) Ta uredba ureja upravno poslovanje, ki obsega delovni in poslovni čas ter uradne ure, uporabo prostorov in opreme, upravljanje dokumentarnega gradiva, komunikacijo s strankami in drugimi javnostmi, izvajanje uradnih dejanj, poslovanje v jezikih narodnih skupnosti in nadzor nad izvajanjem te uredbe.

(2) Ta uredba velja za organe državne uprave, uprave samoupravnih lokalnih skupnosti ter druge pravne in fizične osebe, kadar na podlagi javnih pooblastil opravljajo upravne naloge, če ni s to uredbo in z drugimi predpisi določeno drugače.

(3) Ne glede na določbo prejšnjega odstavka se določijo naslednje izjeme:

  1. določbe 162., 163. in 164. člena (razen 5. in 6. točke prvega odstavka) veljajo samo za organe državne uprave;
  2. določbe, ki urejajo komunikacijo organa z javnostmi, se ne uporabljajo za predstavništva Republike Slovenije v tujini;
  3. določbe, ki se nanašajo na delovni in poslovni čas ter uradne ure, se ne uporabljajo za predstavništva Republike Slovenije v tujini in uprave samoupravnih lokalnih skupnosti. Prav tako se te določbe ne uporabljajo, če narava nalog zahteva drugačno organizacijo delovnega in poslovnega časa ter uradnih ur, in je to določeno s posebnim zakonom, podzakonskim predpisom ali drugim aktom, izdanim na podlagi zakona;
  4. določbe, ki se nanašajo na uradne zgradbe, prostore in opremo ne veljajo za predstavništva Republike Slovenije v tujini in uprave samoupravnih lokalnih skupnosti, če z njihovimi predpisi ni določeno drugače;
  5. določbe, ki urejajo uporabo uradnega jezika in celostne podobe državne uprave, se ne uporabljajo pri poslovanju in komuniciranju s tujimi fizičnimi in pravnimi osebami, ki poteka v skladu s pravili tujega ali mednarodnega prava, ustaljenimi mednarodnimi običaji, ali na ustaljen način v mednarodni skupnosti (npr. diplomatska korespondenca, diplomatski protokol).
2. Definicije pojmov
2. člen
(Pomen izrazov)

Posamezni izrazi iz te uredbe pomenijo:

  1. arhivski strežnik je strežnik, ki se uporablja za ločeno shranjevanje elektronskih ali v elektronsko obliko prenesenih dokumentov, s katerim statični del ločimo od aktivnega dela baze, da ta ostane obvladljiv;
  2. arhivsko gradivo je dokumentarno gradivo, ki je bilo prejeto ali je nastalo pri delu organov in ima trajen pomen za znanost in kulturo ali trajen pomen za pravno varnost pravnih in fizičnih oseb, v skladu s strokovnimi navodili pristojnih arhivov;
  3. centralni informacijski sistem za sprejem vlog, vročanje in obveščanje je informacijski sistem, ki omogoča sprejem elektronskih vlog v predpisani standardni obliki, identifikacijo uporabnika s kvalificiranim digitalnim potrdilo, preverjanje veljavnosti kvalificiranih digitalnih potrdil, elektronsko podpisovanje elektronskih vlog, usmerjanje elektronskih vlog na organ, ki prejema elektronsko vlogo, obveščanje o stanju vlog ter elektronsko vročanje pravni ali fizični osebi, ki opravlja vročanje kot registrirano dejavnost in omogoča plačila s sodobnimi plačilnimi sredstvi na spletu;
  4. delovni čas je efektivni delovni čas, čas odmora in čas upravičenih odsotnosti z dela v skladu z zakonom in kolektivno pogodbo oziroma splošnim aktom, v katerem javni uslužbenec opravlja svojo delovno obveznost iz delovnega razmerja v organu;
  5. dokument je izviren ali reproduciran (pisan, risan, tiskan, fotografiran, fotokopiran, fonografski, v elektronski obliki ali kako drugače zapisan) zapis, ki je bil prejet ali je nastal pri delu organa in je pomemben za njegovo poslovanje;
  6. dokument v elektronski obliki je vsak dokument, ki je zapisan v elektronski (digitalni ali analogni) obliki in je prejet po elektronski poti ali na fizičnem nosilcu elektronskih podatkov oziroma je izdelan pri organu v elektronski obliki;
  7. dokument v fizični obliki je dokument na fizičnem nosilcu zapisa, ki omogoča reprodukcijo vsebine brez uporabe informacijsko komunikacijskih ali sorodnih tehnologij (npr. na papirju, filmu ali drugem nosilcu);
  8. dokumentarno gradivo so vse zadeve, dosjeji, dokumenti ter evidence o njih, druge evidence, ki jih vodi organ, in druga gradiva, ki jih organ prejme ali nastanejo pri njegovem delu;
  9. dosje je celota več dokumentov ali zadev različne vsebine, ki zadevajo isto fizično ali pravno osebo, oziroma dokumentov ali zadev enake vsebine, ki zadevajo različne fizične ali pravne osebe;
  10. elektronska kopija dokumenta v fizični obliki je skeniran dokument v fizični obliki ali skenirana fizična kopija dokumenta v fizični obliki;
  11. enotni državni portal je uporabnikom preko svetovnega spleta dostopen del centralnega informacijskega sistema;
  12. evidenca dokumentarnega gradiva je temeljna evidenca o opravljanju del in nalog organa in se vodi o vseh zadevah, dosjejih in dokumentih;
  13. fizična kopija dokumenta v elektronski obliki je natisnjen ali izrisan elektronski dokument;
  14. fizična kopija dokumenta v fizični obliki je vsak podvojen dokument izvirnega dokumenta v fizični obliki, ki nastane s fotokopiranjem ali drugimi tehničnimi načini razmnoževanja dokumentov;
  15. informacijski varnostni dogodek je vsak dogodek, ki ima ali bi lahko imel za posledico nerazpoložljivost opreme, razkritje varovanih podatkov ali izgubo oziroma nezaželeno spremembo podatkov, poškodovanje ali izgubo opreme in sredstev;
  16. izhodni dokument je izviren ali reproduciran zapis, ki je nastal pri delu organa in ga je organ posredoval drugemu naslovniku;
  17. javni uslužbenci v glavni pisarni so tisti javni uslužbenci, ki opravljajo naloge v zvezi z dokumentarnim gradivom iz 93. člena te uredbe v glavni pisarni ali, če ta ne obstaja, v drugi notranji organizacijski enoti;
  18. klasifikacijski znak je številčni znak, vzet iz načrta klasifikacijskih znakov, s katerim se razvrščajo zadeve po vsebini;
  19. lastni dokument je izviren ali reproduciran zapis, ki je nastal pri delu organa in je pomemben za njegovo poslovanje ter ga organ ni odposlal drugemu naslovniku;
  20. območna enota organa je notranja organizacijska enota organa, ki je organizirana po teritorialnem načelu izven sedeža organa;
  21. organ je po tej uredbi organ državne uprave, uprava samoupravne lokalne skupnosti ter nosilci javnih pooblastil, kadar na podlagi javnih pooblastil opravljajo upravne naloge;
  22. pisarniška odredba je napotilo za poslovanje z dokumentarnim gradivom;
  23. poslovni čas je čas poslovanja organa z drugimi organi ali drugimi državnimi organi;
  24. priloga je zapis ali predmet, ki je priložen dokumentu kot dopolnitev, pojasnilo ali dokaz vsebine dokumenta;
  25. rokovnik je evidenca ali zbirka zadev, ki jih glede na vsebino ni mogoče neprekinjeno reševati;
  26. signirni (dodeljevalni) znak je številčna oznaka notranje organizacijske enote organa ali delovnega mesta javnega uslužbenca, ki zadevo rešuje;
  27. sprejemni prostor je uradni prostor organa, ki je namenjen splošnemu poslovanju s strankami in v katerem organ sprejema pisne vloge strank, vodi knjigo pripomb in pohval ter v katerem lahko stranke dobijo obrazce vlog in splošne informacije o upravnih postopkih;
  28. stalna zbirka dokumentarnega gradiva je zbirka dokončno rešenih zadev in zaključenih evidenc ali delov evidenc, ki jih organ mora hraniti skladno s predpisi več kot dve leti;
  29. svetovalec za pomoč strankam je javni uslužbenec, določen za dajanje splošnih informacij in informacij o drugih javnih storitvah uporabnikom;
  30. številka dokumenta je evidenčna oznaka dokumenta, ki je sestavljena iz številko zadeve in zaporedne številke vhodnega, izhodnega ali lastnega dokumenta v okviru zadeve;
  31. številka zadeve je evidenčna oznaka zadeve, sestavljena iz klasifikacijskega znaka, zaporedne številke zadeve v okviru tega znaka in vseh štirih številk letnice leta, v katerem je zadeva nastala; za  številko zadeve se lahko v oklepaju nahaja signirni znak;
  32. tekoča zbirka dokumentarnega gradiva je zbirka, v kateri se hranijo zadeve najmanj dve leti po dokončni rešitvi;
  33. tajni podatek je dejstvo ali sredstvo z delovnega področja organa, ki se nanaša na javno varnost, obrambo, zunanje zadeve ali obveščevalno in varnostno dejavnost države, ki ga je treba zaradi razlogov zavarovati pred nepoklicanimi osebami, in ki je določeno in označeno kot tajno;
  34. trajno gradivo je lastno gradivo, ki je bilo prejeto ali je nastalo pri delu organa in je določeno z veljavnimi predpisi ali aktom ministra ali predstojnika organa kot gradivo, ki je trajno pomembno za organ in ga je zato potrebno hraniti trajno oziroma do poteka roka trajne hrambe pri organu, kadar nima narave arhivskega gradiva in ga ni treba izročiti pristojnemu arhivu.
  35. uporabnik je fizična ali pravna oseba, ki potrebuje informacijo ali storitev ali nastopa kot stranka v postopku;
  36. upravna storitev je postopek ali druga opravila v upravi v interesu ali na zahtevo uporabnika;
  37. upravni akt je posamični akt, s katerim upravni ali drug državni organ, organ lokalne skupnosti oziroma nosilec javnega pooblastila odloči o pravici, obveznosti ali pravni koristi posameznika ali pravne osebe oziroma druge osebe, ki je lahko stranka v upravnem postopku;
  38. uradna evidenca je evidenca, ki je vzpostavljena na podlagi zakona, podzakonskega predpisa ali splošnega akta, izdanega za izvrševanje javnih pooblastil;
  39. uradne ure so čas poslovanja organa s strankami;
  40. uradne ure po telefonu so čas poslovanja organa s strankami po telefonu;
  41. varnostna služba je notranja organizacijska enota organa, ki kot svojo glavno ali edino nalogo ali pa kot eno izmed več nalog opravlja naloge fizičnega varovanja oseb in premoženja v upravnem organu;
  42. varnostni dogodek je vsak dogodek, ob katerem bi lahko bilo ogroženo življenje ali osebna varnost ljudi, varnost premoženja ali če gre za prekršek ali kaznivo dejanje ali drugo dejanje, ki krši pravila zagotavljanja varnosti;
  43. varovani podatki so osebni podatki, davčne tajnosti, poslovne skrivnosti in drugi podatki, katerih razkritje tretjim osebam bi povzročilo škodo organom, potekom uradnih postopkov ali osebam, na katere se podatki nanašajo;
  44. vhodni dokument je izviren ali reproduciran zapis, ki ga je organ prejel in je pomemben za njegovo poslovanje;
  45. zadeva je celota vseh dokumentov in prilog, ki se nanašajo na isto vsebinsko vprašanje ali nalogo;
  46. zaznamek je zapis dejanja poslovanja, ki ima lahko tudi posledice za nadaljnje poslovanje;
  47. zbirka nerešenih zadev je zbirka, v kateri se hranijo zadeve do rešitve.
3. Posebni primeri krajevne pristojnosti
3. člen
(Krajevna pristojnost)

(1) Organi državne uprave, organizirani po teritorialnem načelu, odločajo v upravnih zadevah na območju celotne države, v naslednjih, na zahtevo stranke uvedenih postopkih:

  1. potrjevanje podpore volivca za razpis referenduma, razen lokalnega referenduma;
  2. potrjevanje podpor kandidatom za volitve poslancev v Državni zbor Republike Slovenije, za volitve poslancev iz Republike Slovenije v Evropski parlament in za volitve predsednika republike;
  3. izdaja listin:
  • osebne izkaznice in osebne izkaznice za tujce,
  • potni listi in potni listi za tujce,
  • vozniška dovoljenja,
  • prometna dovoljenja in postopki odmere davka na promet rabljenih motornih vozil,
  1. potrjevanje dovoljenj zakonitega zastopnika oziroma pristojnega centra za socialno delo
  1. izdaja potrdil iz centraliziranih in informatiziranih uradnih evidenc;
  2. upravne overitve.
  1. odločanje o denacionalizacijskih zahtevkih po 1. točki prvega odstavka 54. člena Zakona o denacionalizaciji;
  2. vpis v register pridelovalcev grozdja in vina v okviru vinorodnih dežel.
  3. prijava in odjava stalnega prebivališča ter prijava spremembe naslova stanovanja;
  4. prijava in odjava začasnega prebivališča.

(2) Določbe prve in druge alinee 3. točke prejšnjega odstavka se ne uporabljajo za naznanitev pogrešitve, izgube ali tatvine teh listin.

3.a člen
(Enotne vstopne točke)

Krajevni uradi, ki so organizirani kot notranje organizacijske enote ali kot način dela upravnih enot, opravljajo naloge enotnih vstopnih točk: sprejemanja napovedi za odmero dohodnine.

4. Naloge in pooblastila
4. člen
(Pooblastila predstojnika)

(1) Predstojnik lahko pisno pooblasti enega ali več javnih uslužbencev organa za izvrševanje posameznih pravic in dolžnosti po tej uredbi. V kolikor je organizacija dela razvidna že iz sistemizacije delovnih mest ali pa je področje urejeno v drugih internih aktih organa, posebna pooblastila niso potrebna.

(2) Pooblastila se v organu objavijo tako, da so dostopna vsem javnim uslužbencem.

(3) Pooblastila se hranijo trajno.

(4) Predstojnik organa na podlagi te uredbe lahko izda javnim uslužbencem organa zlasti naslednja pooblastila:

  1. pooblastilo za odpiranje pošte v fizični in elektronski obliki;
  2. pooblastilo za dajanje podatkov iz zadev, dosjejev in dokumentov ter drugih obvestil;
  3. pooblastilo za dajanje splošnih informacij o upravnih storitvah in drugih javnih storitvah;
  4. pooblastilo za obravnavanje predlogov, pripomb, vprašanj, kritik in pohval strank glede kakovosti poslovanja s strankami in odgovorov nanje;
  5. pooblastilo za dajanje obvestil o poteku postopka;
  6. pooblastilo za zagotavljanje javnosti dela organa;
  7. pooblastilo za razporejanje polnega delovnega časa, začasno prerazporejanje polnega delovnega časa, nadurnega dela, odrejanje začasnega poslovanja na dela prost dan in vodenje evidence prisotnosti in odsotnosti z dela;
  8. pooblastilo za opravljanje nalog varnostne službe;
  9. pooblastilo za imenovanje komisije za izločanje in odbiranje dokumentarnega gradiva;
  10. Črtano
  11. pooblastilo za evidentiranje dokumentov;
  12. pooblastilo za dodeljevanje zadev in dokumentov;
  13. pooblastilo za sprejemanje vlog in vlog na zapisnik;
  14. pooblastilo za sprejemanje plačila upravnih storitev;
  15. pooblastilo za prevzemanje oziroma sprejemanje pošte v fizični obliki, v elektronski obliki;
  16. pooblastilo za odpiranje ovojnice, v kateri je tajni podatek oziroma nosilec tajnega podatka, označen z različnimi stopnjami tajnosti;
  17. pooblastilo za pridobivanje podatkov iz uradnih evidenc;
  18. pooblastilo za opravljanje overitev lastnoročnega podpisa, prepisa ali kopije dokumenta.
5. člen
(Naloge javnih uslužbencev)

Poslovanje po tej uredbi opravljajo vsi javni uslužbenci organov pod nadzorom in ob strokovni pomoči vodij svojih notranjih organizacijskih enot ter pod strokovnim vodstvom vodje glavne pisarne.

II. POSLOVANJE S STRANKAMI
1. Zagotavljanje informacij o upravnih in drugih javnih storitvah
6. člen
(Pojem splošnih informacij)

(1) Splošne informacije o upravnih storitvah so informacije o načinu poslovanja organa pri odločanju o upravnih zadevah in izdajanju potrdil, pojasnila v zvezi z uresničevanjem pravic, obveznosti in pravnih koristi fizičnih in pravnih oseb in pojasnila v zvezi z drugimi upravnimi storitvami; splošne informacije se ne nanašajo na potek oziroma stanje konkretnega upravnega ali drugega postopka.

(2) Splošne informacije o drugih javnih storitvah so informacije o načinu poslovanja organa pri nudenju javnih storitev, izvajanju javne službe ali zagotavljanju drugih storitev v javnem interesu; splošne informacije se ne nanašajo na potek oziroma stanje glede konkretne storitve ali konkretnega uporabnika storitve.

(3) Splošne informacije iz prejšnjih dveh odstavkov morajo biti podane na stranki razumljiv način. Splošne informacije, ki se nanašajo na upravne postopke in druge storitve, ki se opravijo na vlogo stranke, morajo biti strukturirane po življenjskih, poslovnih, uslužbenskih ali sorodnih dogodkih in morajo zajeti zlasti podatke o tem:

  1. kakšni so pogoji za pridobitev pravice oziroma upravne storitve,
  2. kje in po kakšnem postopku lahko stranka pridobi pravico oziroma upravno storitev,
  3. kaj je potrebno priložiti k vlogi,
  4. kolikšna je višina upravne takse in morebitnih drugih plačil ter kako se lahko plačilo izvede.
7. člen
(Zagotavljanje splošnih informacij)

(1) Organ zagotavlja splošne informacije o upravnih storitvah brezplačno, in sicer na naslednje načine:

  1. preko svetovalca za pomoč strankam oziroma preko drugih javnih uslužbencev,
  2. v obliki pisnih informacij (brošure, zloženke, zgoščenke ipd.), ki so strankam dostopne v sprejemnih prostorih in na drugih ustreznih mestih, in
  3. preko svetovnega spleta na enotnem državnem portalu e-uprava in na spletišču organa.

(2) Splošne informacije je organ dolžan zagotoviti vsakomur, ne glede na to, ali je stranka v upravnem ali drugem postopku pred organom; organ od tistega, ki želi pridobiti splošne informacije, ne sme zahtevati, da dokaže, da ima namen začeti upravni ali drug postopek pred organom.

(3) Če v istem objektu oziroma stavbi posluje več organov, lahko organizirajo skupno posredovanje splošnih informacij o upravnih storitvah in drugih javnih storitvah.

8. člen
(Življenjski, poslovni, uslužbenski in sorodni dogodki)

(1) Organi pripravijo informacije o storitvah, razvrščene po življenjskih, poslovnih, uslužbenskih in sorodnih dogodkih, v skladu s strukturo in na podlagi obrazca, ki ju določi minister, pristojen za javno upravo, ter jih objavijo na svojem spletišču in osnovne podatke in spletno povezavo na posamezne informacije elektronsko posredujejo v informatizirano zbirko enotnega državnega portala e-uprava.

(2) Dogodke iz prejšnjega odstavka so organi dolžni posodobiti ob vsaki spremembi področne zakonodaje ali organizacije svojega poslovanja. Organi morajo najmanj dvakrat letno preveriti točnost in aktualnost navedb o teh dogodkih ter delovanje spletnih povezav.

(3) Pripravo dogodkov iz prvega odstavka tega člena koordinirajo pristojna ministrstva za vse organe in izvajalce javnih služb na svojem področju, delo pristojnih ministrstev pa usklajuje minister, pristojen za javno upravo.

(4) Način priprave in posredovanja informacij o storitvah na enotnem državnem portalu e-uprava določi ministrstvo, pristojno za upravo, in objavi na portalu e-uprava.

9. člen
(Katalog informacij javnega značaja)

(1) Katalog informacij javnega značaja mora organ pripraviti tako, da upošteva določbe predpisov o informacijah javnega značaja in uredi povezave na življenjske oziroma poslovne dogodke, objavljene na državnem portalu e-uprava.

(2) Upravne enote oblikujejo skupni katalog informacij javnega značaja.

10. člen
(Dostopnost do splošnih informacij)

(1) Organ, ki posluje z uporabniki, mora v poslovnem času zagotoviti uporabniku fizični in telefonski dostop do javnega uslužbenca, ki lahko uporabniku osebno, telefonsko ali po elektronski poti zagotovi splošne informacije o upravnih storitvah in drugih javnih storitvah, ki mora imeti praviloma najmanj takšno stopnjo izobrazbe, kot se zahteva za vodenje in odločanje v postopkih, o katerih daje informacije.

(2) Organ lahko zagotavlja splošne informacije v skladu s prejšnjim odstavkom preko svetovalca za pomoč strankam. Svetovalec za pomoč strankam daje splošne informacije v sprejemnem prostoru oziroma drugem primernem prostoru, ki mora biti ustrezno označen.

(3) Organ mora imena, telefonske številke, naslove elektronske pošte in lokacijo javnega uslužbenca oziroma javnih uslužbencev, ki dajejo informacije splošnega značaja, objaviti na ustreznih mestih, tako da so uporabnikom ti podatki vidni, in na svetovnem spletu.

(4) Javni uslužbenec iz prvega odstavka tega člena mora stranki zagotoviti individualno obravnavo. Če to iz prostorskih razlogov ni mogoče, pa mora biti na viden način označeno polje diskretnosti.

11. člen
(Objava seznama uradnih oseb)

(1) Organ na primeren način objavi seznam uradnih oseb, ki so v skladu z zakonom pooblaščene za odločanje o upravnih zadevah in za dejanja v postopku pred odločbo.

(2) Seznam mora vsebovati naslov dokumenta in datum izdaje le-tega, v nadaljevanju pa osebno ime uradne osebe, ki je v skladu z zakonom pooblaščena za odločanje o upravnih zadevah in za dejanja v postopku pred odločbo, naziv uradne osebe ter morebitni strokovni ali znanstveni naslov, skladno s predpisi, ki urejajo strokovne in znanstvene naslove. Za vsako uradno osebo iz seznama se pripiše še pooblastila, ki jih uradna oseba ima (npr. pooblastila za vodenje, pooblastila za odločanje, pooblastila za vodenje in odločanje).

12. člen
(Izkazovanje uradnih oseb)

Če z drugim predpisom ni drugače določeno, se pri poslovanju s strankami javni uslužbenci izkazujejo z identifikacijsko priponko ali tablico, ki obsega navedbo osebnega imena ter naziv.

2. Uradni elektronski naslov organa
13. člen
(Uradni elektronski poštni naslov)

(1) Organ je dolžan na svetovnem spletu objaviti svoj uradni elektronski poštni naslov (v nadaljevanju: uradni elektronski naslov organa).

(2) Sporočila, prejeta na uradni elektronski naslov organa, sprejema glavna pisarna oziroma v skladu s 93. členom te uredbe pooblaščeni javni uslužbenci, ki jih morajo sproti pregledovati. Informacijski sistem potrdi sprejem vloge samodejno. Če stranka zahteva potrdilo o sprejemu vloge preko elektronske pošte, ji javni uslužbenec potrdilo posreduje po elektronski pošti.

14. člen
(Objava seznama uradnih elektronskih naslovov)

(1) Ministrstvo, pristojno za javno upravo, objavi seznam uradnih elektronskih naslovov organov na enotnem državnem portalu e-uprava.

(2) Organi posredujejo uradne elektronske naslove Ministrstvu, pristojnemu za javno upravo.

3. Zagotavljanje odzivnosti
15. člen
(Podajanje pripomb strank)

(1) Stranka poda svoje pripombe pisno, ustno, po elektronski poti ali z zapisom v knjigo pripomb in pohval, ki se vodi v sprejemnem prostoru organa. Na zahtevo stranke mora javni uslužbenec stranki omogočiti zapis v knjigo pripomb in pohval.

(2) V poslovnih prostorih, kjer potekajo uradne ure s strankami, mora biti na viden način označena pravica stranke do zapisa v knjigo iz prvega odstavka tega člena in uradni naslov upravne inšpekcije.

(3) Organ lahko poleg knjige pripomb in pohval zagotovi tudi nabiralnik pripomb in pohval.

(4) Obliko knjige pripomb in pohval določi minister, pristojen za javno upravo.

16. člen
(Obravnavanje in odgovarjanje na povratne informacije strank)

(1) Predstojnik oziroma vodja notranje organizacijske enote mora obravnavati predloge, pripombe, vprašanja, kritike in pohvale strank glede kakovosti poslovanja s strankami (v nadaljevanju: pripombe strank) in nanje odgovoriti najkasneje v 15 dneh po prejemu, če je stranka v vlogi ali v knjigi pripomb in pohval navedla svoje osebno ime in naslov.

(2) Če stranka ni zadovoljna z odgovorom, se lahko obrne na predstojnika oziroma organ, ki izvaja nadzor nad organom, ki je podal odgovor. To možnost je potrebno v odgovoru posebej navesti. Za odgovor na to vlogo veljajo roki iz prejšnjega odstavka.

17. člen
(Ugotavljanje kakovosti)

(1) Organi državne uprave, ki poslujejo s strankami, izvajajo postopke ugotavljanja kakovosti storitev glede poslovanja s strankami najmanj enkrat v obdobju dveh let.

(2) Postopki iz prejšnjega odstavka se izvajajo na podlagi metodologije, ki jo določi minister, pristojen za javno upravo, in jo objavi na spletni strani ministrstva, pristojnega za javno upravo.

18. člen
(Odgovarjanje na prejete dopise)

(1) Organ mora odgovoriti na vse dopise, ki jih prejme v fizični ali elektronski obliki, razen če so šikanoznega značaja. Organ mora na dopis odgovoriti najkasneje v 15 dneh po prejemu le-tega, če je iz dopisa razviden naslov pošiljatelja. Za zahtevnejše zadeve mora organ v tem roku izdati vsaj obvestilo o nadaljnjem ukrepanju/postopanju in realnem roku.

(2) Organ mora odgovarjati tudi na dopise v elektronski obliki, ki so prejeti preko enotnega državnega portala.

4. Informacije strankam o upravnih postopkih
19. člen
(Dajanje obvestil o poteku postopka)

(1) Obvestila o poteku postopka se dajejo v času uradnih ur.

(2) Obvestila o poteku postopka daje uradna oseba, ki rešuje upravno zadevo, v primeru njene odsotnosti pa vodja organizacijske enote, v okviru katere se vodi upravni postopek ali po pooblastilu predstojnika, druga pooblaščena uradna oseba.

20. člen
(Elektronski vpogled v potek postopka)

(1) Organi zagotavljajo strankam, ki se identificirajo s kvalificiranim potrdilom za overjanje varnega elektronskega podpisa, elektronski vpogled v potek postopka preko enotnega državnega portala e-uprava.

(2) Organi posredujejo v informacijski sistem za sprejem vlog, vročanje in obveščanje iz svojih informatiziranih evidenc dokumentarnega gradiva in informatiziranih zbirk za podporo postopkom in storitvam podatke v elektronski obliki glede vseh upravnih postopkov in drugih storitev v zvezi s posamezno stranko.

21. člen
(Obvestila o razlogih za neizdajo odločbe)

(1) Stranka lahko zahteva pojasnilo o razlogu, zaradi katerega odločba ni bila izdana v zakonsko določenem roku. Uradna oseba, kateri je dodeljena upravna zadeva v reševanje, mora stranko pisno, lahko pa tudi ustno, obvestiti o razlogu za zamudo najkasneje v 3 delovnih dneh od prejema zahtevka za pojasnilo. O ustnem obvestilu se sestavi uradni zaznamek.

(2) Obvestilo o poteku postopkov o istovrstnih upravnih zadevah lahko organ sporoči tudi preko medijev ali preko svetovnega spleta.

(3) Pisno obvestilo o razlogih za neizdajo odločbe mora vsebovati navedbo organa, ki obvešča, zadevo in razloge za neizdajo odločbe ter podpis uradne osebe.

22. člen
(Pregledovanje, prepisovanje in kopiranje dokumentov)

(1) Iz zadev ni dovoljeno vzeti dokumenta v fizični obliki in ga komurkoli izročiti ali ga izbrisati iz evidence. Posamezne dokumente je dovoljeno kopirati oziroma upravičenim osebam izročati kopije v fizični obliki ali jim elektronsko posredovati kopije v elektronski obliki.

(2) Pregledovanje, prepisovanje in kopiranje dokumentov upravne zadeve se opravi v času uradnih ur, ob navzočnosti uradne osebe, ki rešuje upravno zadevo, oziroma ob navzočnosti druge uradne osebe, ki je v skladu z zakonom pooblaščena za odločanje ali opravljanje posameznih dejanj v postopku. Uradna oseba mora vsako dejanje ustrezno evidentirati.

(3) Predstojnik ali vodja notranje organizacijske enote v organu mora določiti uradno osebo, v katere navzočnosti lahko stranka pregleduje, prepisuje in kopira dokumente upravne zadeve, če je v času uradnih ur uradna oseba, ki rešuje upravno zadevo, odsotna. Kot takšna oseba se lahko določi tudi svetovalec za pomoč strankam.

(4) Pregledovanje, prepisovanje in kopiranje dokumentov upravne zadeve se ob uporabi elektronskega podpisa lahko opravi s posredovanjem informacijskega sistema, ki ta dejanja ustrezno evidentira.

(5) Stranka in vsakdo drug, ki verjetno izkaže pravni interes in ima po predpisih pravico pregledovati, prepisovati in na svoje stroške kopirati dokumente upravne zadeve, se za čas pregleda dokumentov dogovori z uradno osebo, kateri je dodeljena upravna zadeva v reševanje, oziroma drugo uradno osebo, ki je v skladu z zakonom pooblaščena za odločanje ali opravljanje posameznih dejanj v postopku.

(6) Informacijo o uradni osebi, kateri je dodeljena upravna zadeva v reševanje, oziroma o drugi pooblaščeni uradni osebi, dobi stranka v glavni pisarni ali pri javnem uslužbencu, pooblaščenem za dajanje informacij.

23. člen
(Dostop strank in drugih udeležencev do organa)

(1) Organ je v času uradnih ur dolžan sprejeti stranke, njihove pooblaščence in druge osebe, ki pridejo nepovabljene zaradi informacij v zvezi s postopkom, zaradi vpogleda v zadevo ali javno knjigo, zaradi zahtev za izdajo prepisov ali fotokopij upravnih odločb, zaradi izdaje uradnih potrdil ipd.

(2) Svetovalec za pomoč strankam mora stranko na njeno zahtevo naročiti pri uradni osebi, ki je pooblaščena za opravljanje posameznih dejanj oziroma odločanje v upravnem ali drugem postopku v zvezi z upravno storitvijo; naročanje poteka v skladu z notranjimi pravili in notranjo organizacijo ter sistemom vodenja v organu.

(3) V nujnih primerih mora uradna oseba organa zagotoviti podatke in opravila iz  prvega odstavka v okviru poslovnega časa organa tudi zunaj uradnih ur.

24. člen
(Obveznost obravnavanja stranke)

Uradna oseba ne sme zavrniti obravnavanja stranke, ki je bila naročena za razgovor ali povabljena k dejanju upravnega postopka, pa je prišla na razgovor ali k dejanju upravnega postopka z zamudo, če tako osebo kljub zamudi lahko obravnava v okviru uradnih ur, ne da bi pri tem postavila druge stranke v neugodnejši položaj.

25. člen
(Pristojnost za dajanje podatkov)

(1) Javni uslužbenci smejo dajati podatke iz zadev, dosjejev in dokumentov ter druga obvestila samo v mejah svojih pooblastil.

(2) O tem se v zadevi napravi uradni zaznamek.

5. Enotni kontaktni center
25.a člen
(Enotni kontaktni center)

(1) Ministrstvo, pristojno za upravo, v sodelovanju z vladno službo, pristojno za informiranje, zagotovi delovanje enotnega kontaktnega centra.

(2) Enotni kontaktni center posreduje strankam splošne informacije o organizaciji in poslovanju organov, splošne informacije o upravnih in drugih javnih storitvah, tehnološko pomoč pri uporabi storitev e-uprave, ter informacije o vprašanjih splošnega pomena (mednarodne aktivnosti Republike Slovenije, volitve in referendumi, informativne in preventivne promocijske aktivnosti, itd.).

(3) Vsi organi so dolžni zagotavljati vse potrebne informacije za delovanje enotnega kontaktnega centra ministrstvu, pristojnemu za upravo, in zagotavljati razpoložljivost svojih uslužbencev za zagotavljanje splošnih informacij iz prejšnjega odstavka za prevzem klicev in drugih zahtev strank od enotnega kontaktnega centra ves poslovni čas.

25.b člen
(Način in obseg delovanja enotnega kontaktnega centra)

(1) Enotni kontaktni center deluje pod nazivom »Državni kontaktni center« in posreduje informacije telefonsko, preko elektronske pošte in drugih sodobnih komunikacijskih poti.

(2) Enotni kontaktni center posreduje informacije iz prejšnjega člena v poslovnem času.

III. ZAGOTAVLJANJE JAVNOSTI DELA
26. člen
(Javnost dela)

(1) Organi zagotavljajo javnost dela skladno s predpisi.

(2) Organ obvešča javnost o načinu svojega poslovanja in uresničevanja pravic strank ter drugih vprašanjih, ki zanimajo javnost preko svojih publikacij delu ter drugih javnih glasil, preko svetovnega spleta, na novinarskih konferencah ali na drug primeren način.

27. člen
(Obveščanje in spremljanje poročanja medijev)

(1) Organi spremljajo poročanje medijev na svojem področju in obveščajo javnost o svojem delu.

(2) Za odnose z javnostmi skrbi predstojnik ali pooblaščene osebe v skladu s pravili, ki jih določi predstojnik.

28. člen
(Zahteva objave odgovora ali popravka)

Če se ugotovi, da v mediju objavljena informacija ni pravilna oziroma skladna s sporočilom, ki ga je dal organ, ali da v mediju objavljena informacija neobjektivno prikazuje delo organa, predstojnik organa po lastni presoji zahteva objavo odgovora ali popravka v skladu s predpisi o medijih.

29. člen
(Informacije o zadevah v reševanju)

(1) O zadevah, ki so pri organu v reševanju, se informacije dajejo pisno ali izjemoma v odmevnih zadevah na tiskovnih konferencah.

(2) Pri dajanju obvestil medijem je potrebno spoštovati predpise o tajnosti podatkov ali njihovih posameznih delov in predpise o dostopu do informacij javnega značaja. Obvestilo mora biti sestavljeno tako, da varuje ugled, zasebnost in poslovne interese strank in drugih udeležencev v postopku.

30. člen
(Izražanje mnenj in stališč)

(1) Če javni uslužbenec kot zasebnik nastopa v javnosti, izraža svoje mnenje in nastopa v svojem imenu.

(2) Če javni uslužbenec v javnosti nastopa kot predstavnik organa, mora izraziti stališče organa.

IV. DELOVNI IN POSLOVNI ČAS TER URADNE URE
1. Splošna določba
31. člen
(Veljavnost določb in izdaja splošnega akta)

Poslovni čas, uradne ure, razporejanje polnega delovnega časa, evidentiranje prisotnosti in odsotnosti z dela ter premakljivega začetka in konca delovnega časa javnih uslužbencev se lahko podrobneje uredijo s splošnim aktom, ki ga izda predstojnik v skladu s to uredbo.

2. Delovni čas
2.1. Polni delovni čas
32. člen
(Obseg polnega delovnega časa)

(1) Polni delovni čas ne sme biti daljši od 40 ur v tednu.

(2) S kolektivno pogodbo se lahko določi, da je polni delovni čas krajši od 40 ur, vendar ne krajši od 36 ur v tednu.

(3) Polni delovni čas razporeja predstojnik ali po njegovem pooblastilu druga oseba. Pri razporejanju polnega delovnega časa se upoštevajo potrebe delovnega procesa in varujejo pravice do odmorov in počitkov javnih uslužbencev.

33. člen
(Razporeditev polnega delovnega časa)

(1) Predstojnik razporedi polni delovni čas:

  1. z določitvijo premakljivega začetka in konca delovnega časa javnega uslužbenca ali
  2. z določitvijo ure začetka in konca delovnega časa za javnega uslužbenca, ki opravlja delo, katerega narava ne omogoča izbire časa prihoda in odhoda.

(2) Če predstojnik ali druga oseba po njegovem pooblastilu posebej ne razporedi polnega delovnega časa, se šteje, da je polni delovni čas razporejen z določitvijo začetka delovnega časa med 7.30 uro in 9. uro in konca delovnega časa med 15.30 in 17.30 uro oziroma v petek med 14.30 in 16.30 uro.

34. člen
(Razporeditev polnega delovnega časa v posebnih okoliščinah)

(1) Če je to potrebno zaradi potreb delovnega procesa ali za zagotovitev boljše organizacije dela ali zaradi organiziranja uradnih ur za stranke ali zaradi dela v izjemnih okoliščinah, je polni delovni čas lahko razporejen kot delo v izmeni, delo v deljenem delovnem času, kot nočno delo ali drugače.

(2) V organu ali v njegovi notranji organizacijski enoti se lahko zaradi dela, ki mora biti opravljeno brez prekinitve oziroma določenega dne ali v določenem roku zaradi varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami ali v izjemnih okoliščinah, uvede dežurstvo ali drugačna oblika pripravljenosti za delo.

2.2. Začasna prerazporeditev polnega delovnega časa
35. člen
(Odrejanje začasne prerazporeditve polnega delovnega časa)

(1) Predstojnik ali po njegovem pooblastilu druga oseba lahko začasno prerazporedi polni delovni čas in odredi, da mora javni uslužbenec opraviti v posameznem tednu več oziroma manj ur kot 40 ur na teden.

(2) Začasna prerazporeditev polnega delovnega časa (v nadaljevanju: začasna prerazporeditev) je mogoča pri opravljanju dela, ki mora biti opravljeno brez prekinitve oziroma določenega dne ali v določenem roku ali dela v izjemnih okoliščinah ali če to zahteva boljše izkoriščanje delovnih sredstev ali smotrnejša izraba delovnega časa.

(3) Iz razlogov začasne prerazporeditve iz prejšnjega odstavka lahko predstojnik tudi v okviru premakljivega začetka in konca delovnega časa odredi uro prihoda ali odhoda javnega uslužbenca z dela.

36. člen
(Seznanitev z začasno prerazporeditvijo)

(1) O začasni prerazporeditvi mora biti javni uslužbenec seznanjen najmanj štirinajst dni pred njenim začetkom, v primeru začasne prerazporeditve pri opravljanju dela v izjemnih okoliščinah pa v roku 48 ur od nastanka teh okoliščin.

(2) Začasno prerazporeditev odredi s pisno odredbo predstojnik ali po njegovem pooblastilu druga oseba. S pisno odredbo se določi čas trajanja začasne prerazporeditve in tedensko obveznost javnega uslužbenca, da dela več oziroma manj kot polni delovni čas.

(3) O začasni prerazporeditvi mora predstojnik predhodno pridobiti mnenje sindikata, razen za začasno prerazporeditev iz razloga izjemnih okoliščin.

37. člen
(Obseg polnega delovnega časa pri začasni prerazporeditvi)

(1) V primeru začasne prerazporeditve polni delovni čas posameznega tedna ne sme preseči 50 ur in ne sme biti krajši kot 30 ur Pri prerazporeditvi polnega delovnega časa dnevna delovna obveznost ne sme biti krajša kot štiri ure.

(2) Pri začasni prerazporeditvi se upošteva polni delovni čas kot povprečna delovna obveznost zaposlenega v obdobju, ki ne sme biti daljše od šestih mesecev.

2.3. Premakljiv začetek in konec delovnega časa
38. člen
(Organiziranje premakljivega začetka in konca delovnega časa)

(1) V organu je določen premakljiv začetek in konec delovnega časa za javne uslužbence, ki opravljajo delo, katerega narava omogoča izbiro časa prihoda in odhoda z dela.

(2) Premakljiv začetek in konec delovnega časa mora biti organiziran tako, da omogoča nemoteno poslovanje organa.

39. člen
(Premakljiv delovni čas in obvezna prisotnost v vladnih službah, ministrstvih in organih v sestavi)

(1) Premakljiv začetek delovnega časa v vladnih službah, ministrstvih in organih v njihovi sestavi je med 7.30 in 9. uro, premakljiv konec delovnega časa pa med 15.30 in 17.30 oziroma v petek med 14.30 in 16.30.

(2) Obvezna prisotnost javnega uslužbenca na delu je od 9. ure do 15.30, v petek pa do 14.30.

(3) Predstojnik organa lahko določi premakljiv začetek in konec delovnega časa s soglasjem ministra, pristojnega za javno upravo, drugače, kot je to določeno v prvem odstavku tega člena, če je to potrebno zaradi organiziranja uradnih ur za stranke ali zaradi narave dela (informacijska podpora, komunikacije in podobno), ki mora biti opravljeno izven okvirov, določenih v prvem odstavku tega člena. Pri tem mora biti po posameznih poslovnih dnevih zagotovljen enak obseg delovnega časa obvezne prisotnosti javnega uslužbenca, kot ga določa prejšnji odstavek.

40. člen
( Premakljiv delovni čas in obvezna prisotnost v upravnih enotah in območnih enotah organov)

(1) Premakljiv začetek delovnega časa v upravnih enotah in območnih enotah organov je med 7.00 in 8.00, premakljiv konec delovnega časa pa je v ponedeljek, torek in četrtek med 15.00 in 16.30, v sredo med 18.00 in 18.30, v petek med 13.00 in 14.30 ter v soboto med 12.00 in 12.30.

(2) Ne glede na prejšnji odstavek se v Upravni enoti Ljubljana in območnih enotah organov na njenem območju na delovnih mestih iz tretjega odstavka 58. člena te uredbe določi premakljiv konec delovnega časa v ponedeljek, torek in četrtek med 18.00 in 18.30, v sredo med 19.00 in 19.30 ter v petek med 14.00 in 14.30.

(3) Obvezno prisotnost javnega uslužbenca v organih določi predstojnik.

41. člen
(Razporejanje polnega delovnega časa)

Javni uslužbenec lahko razporeja polni delovni čas v okviru posameznega tedna tako, da ta traja več ali manj kot 40 ur, vendar v posameznem tednu ne več kot 50 ur.

42. člen
(Presežek oziroma primanjkljaj ur)

(1) Presežek oziroma primanjkljaj ur je razlika med mesečno delovno obveznostjo, določeno na podlagi 40-urnega polnega delovnega časa v tednu, in dejansko opravljenimi urami dela v določenem mesecu v okviru premakljivega začetka in konca delovnega časa.

(2) V okviru premakljivega začetka in konca delovnega časa mora javni uslužbenec praviloma izravnavati tedenske presežke in primanjkljaje v tekočem mesecu.

(3) V okviru premakljivega začetka in konca delovnega časa se javnemu uslužbencu prenese iz meseca v mesec presežek največ 20 ur, oziroma primanjkljaj največ 10 ur.

(4) Javnemu uslužbencu, ki preseže dovoljeni mesečni primanjkljaj 10 ur, predstojnik določi uro začetka in konca delovnega časa do izravnave primanjkljaja.

43. člen
(Izkoriščanje presežka ur)

(1) Javni uslužbenec ima pravico izkoristiti dovoljeni presežek ur v okviru premakljivega začetka in konca delovnega časa, izjemoma pa tudi v obliki prostih ur v času obvezne prisotnosti na delu ali kot proste dni.

(2) Dovoljeni presežek ur se izkoristi v obliki prostih ur v času obvezne prisotnosti na delu ali kot proste dni s predhodnim soglasjem neposredno nadrejenega tako, da ni oviran delovni proces.

44. člen
(Pravica do vpogleda v stanje ur)

Javni uslužbenec ima pravico do dnevnega vpogleda v stanje števila opravljenih ur in do mesečnega pisnega izpisa števila opravljenih ur.

2.4. Delo preko polnega delovnega časa
45. člen
(Odrejanje dela preko polnega delovnega časa)

(1) Delo preko polnega delovnega časa (v nadaljevanju: nadurno delo) se sme odrediti pod pogoji, določenimi z zakonom.

(2) Nadurno delo odredi predstojnik ali vodja notranje organizacijske enote kot neposredno nadrejeni s pisnim sklepom praviloma vnaprej. Če zaradi narave dela oziroma nujnosti naloge to ni možno, se lahko nadurno delo odredi ustno, pisni sklep pa se izda naknadno, najkasneje do konca delovnega tedna po opravljenem nadurnem delu.

46. člen
(Štetje nadur)

(1) Za javne uslužbence, ki imajo polni delovni čas razporejen z določitvijo ure začetka in konca delovnega časa, se štejejo za nadurno delo na podlagi pisnega sklepa opravljene ure dela pred začetkom ali po koncu delovnega časa.

(2) Za javne uslužbence, ki imajo premakljiv začetek in konec delovnega časa, se štejejo za nadurno delo na podlagi pisnega sklepa opravljene ure po opravljeni dnevni delovni obveznosti.

47. člen
(Največje dovoljeno število nadur)

(1) Nadurno delo lahko traja največ 8 ur na teden, največ 20 ur na mesec in največ 180 ur na leto.

(2) Opravljeno nadurno delo se javnemu uslužbencu izplača ob mesečni plači. Lahko pa javni uslužbenec nadure izkoristi v obliki prostih ur oziroma celodnevne odsotnosti, ali pa jih prenese v presežek oziroma primanjkljaj obveznih ur v okviru premakljivega začetka oziroma konca delovnega časa.

2.5. Evidentiranje prisotnosti oziroma odsotnosti
48. člen
(Dolžnost evidentiranja prihoda in odhoda z dela)

(1) Javni uslužbenci evidentirajo prihod in odhod z dela ter odsotnost med delovnim časom z evidenčno uro ali z vpisi v evidenčni knjigi. Predstojnik lahko določi izjeme od tega pravila.

(2) Organ vodi evidenco prisotnosti in odsotnosti z dela.

49. člen
(Računanje ur prisotnosti na delu)

(1) V delovno obveznost se štejejo:

  1. ure prisotnosti na delu,
  2. letni dopust,
  3. državni prazniki in drugi z zakonom določeni dela prosti dnevi,
  4. ure odsotnosti z dela s pravico do nadomestila plače,
  5. ure za čas usposabljanja in izpopolnjevanja.

(2) Kot usposabljanje in izpopolnjevanje je šteti udeležbo na seminarjih, konferencah, tečajih tujih jezikov in drugih oblikah širjenja usposobljenosti za delo. Računanje prisotnosti ur na delu v času usposabljanja in izpopolnjevanja ne vpliva na druge materialne pravice, kot so dnevnice, kilometrina ipd. in jih urejajo drugi predpisi.

(3) Ure izpopolnjevanja in usposabljanja v zvezi z delom po napotitvi predstojnika, ki se izvajajo na državni praznik ali na drug z zakonom določen dela prosti dan ali na dan, ko organ ne posluje, se upoštevajo kot ure prisotnosti na delu, ki se ne upoštevajo pri omejitvah, ki veljajo za tedensko in mesečno delovno obvezo oziroma število dovoljenega mesečnega presežka ur, razen če predpisi, ki urejajo delovna razmerja in uslužbenski sistem ne določajo drugače.

50. člen
(Odsotnost, ki je ni potrebno nadomestiti)

Za ure odsotnosti, ki jih ni potrebno nadomestiti z delom, se ob predložitvi dokazila šteje odsotnost zaradi:

  1. iskanja nujne zdravstvene pomoči in spremstva v takšnih primerih ter zdravniških in specialističnih pregledov, ki jih ni mogoče opraviti izven delovnega časa,
  2. darovanja krvi,
  3. opravljanja funkcije v državnih organih in organih samoupravne lokalne skupnosti,
  4. sodelovanja v nadzornih in drugih organih upravljanja za izvrševanje pravic ustanovitelja,
  5. opravljanja dela sodnika porotnika,
  6. sodelovanja v sodnem ali upravnem postopku kot priča,
  7. izvajanja obrambnih dolžnosti in dolžnosti zaščite in reševanja,
  8. opravljanja drugega dela v interesu delodajalca (sodelovanje v komisijah, delovnih skupinah; delo za drugo organizacijo oziroma sodelovanje pri projektnem delu pri organizacijah in podobno) in
  9. drugih primerih, določenih z zakonom, podzakonskim predpisom ali kolektivno pogodbo za negospodarske dejavnosti v Republiki Sloveniji.
51. člen
( Priznavanje opravljenih ur za službeno pot ali drugo delo v interesu delodajalca)

(1) V primeru službene poti ali opravljanja drugega dela v interesu delodajalca se javnemu uslužbencu prizna toliko ur prisotnosti na delu, kolikor sta trajala pot in dejansko opravljanje dela, vendar ne več kot 10 ur dnevno, razen v primerih, ko je dejansko opravljanje dela trajalo več kot deset ur.

(2) Ne glede na določbo prejšnjega odstavka se javnemu uslužbencu ure prisotnosti na delu ne priznajo, če je javni uslužbenec v soboto, nedeljo, na državni praznik ali na drug z zakonom določen dela prost dan na službeni poti in dela dejansko na ta dan ne opravlja, razen če javni uslužbenec na službeno pot ne more iti oziroma se ne more vrniti zaradi zagotovitve načela ekonomičnosti. Načelo ekonomičnosti pomeni presojo vseh stroškov, ki pri tem nastanejo, in sicer stroške priznanih ur, stroški nočitve, dnevnice, letalska karta, pristojbine idr.

(3) Če je javnemu uslužbencu zaradi službene poti onemogočen dnevni ali tedenski počitek in delo na ta dan dejansko opravlja, se dnevni počitek zagotovi naslednji dan, tedenski počitek pa najkasneje v naslednjem tednu.

3. Poslovni čas
52. člen
(Poslovni dnevi)

(1) Organi poslujejo pet dni v tednu, in sicer v ponedeljek, torek, sredo, četrtek in petek.

(2) Organi ali posamezne notranje organizacijske enote poslujejo tudi v soboto, če to zaradi izvajanja uradnih ur s strankami odredi predstojnik. Upravne enote ali njihove notranje organizacijske enote poslujejo v soboto, če tako odredi načelnik ali minister, pristojen za upravo. Šteje se, da je takšno poslovanje potrebno, če organ oziroma posamezna organizacijska enota organa v ostalih poslovnih dneh ne more zadostiti povečanemu interesu uporabnikov za opravo določene upravne storitve.

(3) Predstojnik lahko v izjemnih okoliščinah, ali če je to nujno potrebno za opravljanje dela, ki mora biti opravljeno brez prekinitve oziroma določenega dne ali v določenem roku, odredi, da organ ali njegova notranja organizacijska enota začasno posluje v soboto, nedeljo, na državni praznik ali na drug z zakonom določen dela prost dan.

(4) Izjemne okoliščine so primeri višje sile, ki je že nastopila (epidemija, potres, požar, poplava in druge naravne nesreče) ali se neposredno pričakuje, in drugi primeri, ko so ogrožena človeška življenja in zdravje ljudi ali če je treba preprečiti materialno škodo, ki grozi organu.

53. člen
(Poslovni čas)

(1) Poslovni čas se v vladnih službah, ministrstvih in organih v njihovi sestavi začne v ponedeljek, torek, sredo in četrtek ob 9. uri in konča ob 15.30 in v petek pa se začne ob 9. uri in konča ob 14.30.

(2) V upravnih enotah in območnih enotah organov se poslovni čas začne v ponedeljek, torek in četrtek ob 8.00 in konča ob 15.00, v sredo se začne ob 8.00 in konča ob 18.00, v petek se začne ob 8.00 in konča ob 13.00.

(3) V organih iz prvega odstavka tega člena, ki imajo območne enote oziroma izpostave, se poslovni čas določi kot v prejšnjem odstavku.

(4) Ne glede na določbe prejšnjih odstavkov lahko predstojnik organa s soglasjem ministra, pristojnega za javno upravo, izjemoma določi poslovni čas drugače, pri čemer mora zagotoviti poslovanje v skladu s 54. členom te uredbe.

(5) Kadar organi v skladu z drugim in tretjim odstavkom 52. člena te uredbe poslujejo v soboto, nedeljo, na državni praznik ali drug z zakonom določen dela prost dan, določi poslovni čas predstojnik oziroma minister za javno upravo, kadar odredi, da upravne enote ali njihove notranje organizacijske enote po drugem odstavku 52. člena te uredbe poslujejo v soboto.

54. člen
(Poslovanje)

(1) Med poslovnimi dnevi po prvem odstavku 52. člena mora biti zagotovljeno poslovanje vseh notranjih organizacijskih enot organov državne uprave z drugimi državnimi organi in organi samoupravnih lokalnih skupnosti.

(2) Med poslovanjem upravnih enot in območnih enot organov morajo ministrstva zagotavljati potrebno informacijsko podporo.

55. člen
(Nadomeščanje poslovnega dneva)

(1) Za zagotovitev večje učinkovitosti dela in zmanjšanja materialnih stroškov v posameznem koledarskem letu, lahko vlada na predlog ministra, pristojnega za javno upravo, določi do pričetka koledarskega leta, da organi nadomestijo:

  1. poslovni dan med državnim praznikom ali drugim z zakonom določenim dela prostim dnevom in soboto oziroma nedeljo;
  2. poslovni dan med nedeljo in državnim praznikom ali drugim z zakonom določenim dela prostim dnevom.

(2) Poslovni dan iz prejšnjega odstavka se nadomesti z delom v soboto v istem mesecu.

4. Uradne ure
56. člen
(Namen uradnih ur)

(1) Uradne ure so namenjene poslovanju s strankami.

(2) Uradne ure se praviloma določijo v okviru poslovnega časa organa.

(3) Uradne ure se določijo glede na naravo nalog delovnega področja organa in način njihovega izvrševanja ter glede na krajevne razmere in potrebe strank.

(4) V skladu s 65. členom te uredbe organ objavi razpored uradnih ur.

57. člen
(Uradne ure organa)

(1) Ministrstva in organi v njihovi sestavi imajo uradne ure najmanj trikrat tedensko, vsak ponedeljek, sredo in petek v dopoldanskem času in vsako sredo v popoldanskem času, v skupnem obsegu najmanj 11 ur, od tega v popoldanskem času najmanj 2 uri. Uradne ure v predstavništvih Republike Slovenije v tujini se določijo s splošnim aktom ministrstva, pristojnega za zunanje zadeve, pri čemer se upoštevajo običajne krajevne razmere.

(2) Prejšnji odstavek ne velja za inšpektorate in njihove izpostave, ki imajo uradne ure vsak ponedeljek in sredo od 9. do 11. ure.

(3) Uradne ure se v dopoldanskem času ne smejo začeti po 9. uri in ne končati pred 12. uro, v popoldanskem času pa se ne smejo začeti pred 14. uro in končati pred 16. uro. Minimalni obseg popoldanskih uradnih ur je 2 uri.

(4) Glede na naravo nalog delovnega področja imajo uradne ure tudi vladne službe.

(5) Skupen obseg in razpored uradnih ur določi predstojnik.

(6) Ministrstva in organi v njihovi sestavi imajo uradne ure tudi po telefonu. Organizacijo in razpored teh uradnih ur določi predstojnik ter ga objavi.

(7) Glede na naravo nalog delovnega področja posameznega organa ali glede na posebnosti posameznega obdobja v koledarskem letu lahko predstojnik s soglasjem ministra, pristojnega za javno upravo, določi druge dneve uradnih ur ter njihov začetek in konec.

(8) Ministrstva in organi v sestavi, ki v skladu z drugim in tretjim odstavkom 52. člena te uredbe poslujejo v soboto, nedeljo, na državni praznik ali drug z zakonom določen dela prost dan, imajo uradne ure v času, ki ga določi predstojnik.

58. člen
(uradne ure upravnih enot in območnih enot)

(1) Upravne enote in območne enote organov imajo uradne ure v ponedeljek, torek, sredo in petek. V ponedeljek in torek se začnejo ob 8.00 in končajo ob 15.00, v sredo se začnejo ob 8.00 in končajo ob 18.00, v petek se začnejo ob 8.00 in končajo ob 13.00. Uradne ure se v ponedeljek, torek in sredo izvajajo neprekinjeno, razen če z organizacijo dela ni mogoče vsem zagotoviti odmora za malico. V tem primeru od 12.00 do 13.00 ni uradnih ur.

(2) Ne glede na prvi odstavek tega člena se uradne ure na Upravni enoti Ljubljana in območnih enotah organov na njenem območju na delovnih mestih, na katerih se delo opravlja v izmenah in posluje s strankami, v ponedeljek, torek in četrtek začnejo ob 8.00 in končajo ob 18.00, v sredo se začnejo ob 8.00 in končajo ob 19.00, v petek se začnejo ob 8.00 in končajo ob 14.00.

(3) Določbe prejšnjih odstavkov ne veljajo za dislocirano opravljanje nalog krajevnih uradov kot načina dela v upravni enoti in izpitne centre za voznike motornih vozil.

(4) Skupni obseg in razpored uradnih ur nad minimumom, določenim v prejšnjih odstavkih tega člena, določi predstojnik.

(5) Upravne enote in območne enote organov imajo lahko zaradi posebne narave dela, lokalnih potreb ali krajevnih običajev drugačno razporeditev uradnih ur, kot je določena v prejšnjih odstavkih. Drugačna razporeditev uradnih ur je dopustna ob predhodnem soglasju ministra, pristojnega za upravo.

(6) Upravne enote in območne enote organov, ki v skladu z drugim in četrtim odstavkom 52. člena ki v skladu z drugim in tretjim odstavkom 52. člena te uredbe poslujejo v soboto, nedeljo, na državni praznik ali drug z zakonom določen dela prost dan, imajo uradne ure v času, ki ga določi predstojnik ali minister, pristojen za upravo, če sam odredi delo v soboto po drugem odstavku 52. člena te uredbe.

59. člen
( uradne ure po telefonu)

(1) Organi po tej uredbi razen uprav samoupravnih lokalnih skupnosti zagotavljajo uradne ure po telefonu v poslovnem času.

(2) Med uradnimi urami po telefonu mora biti zagotovljena prisotnost javnih uslužbencev, ki lahko dajejo informacije z vseh področij dela organov iz prejšnjega odstavka. Če je javni uslužbenec za dajanje informacij z določenega področja dela med klicem stranke zadržan, mora organizacija dela omogočati, da še isti poslovni dan ali najpozneje naslednji dan sam pokliče stranko.

(3) Telefonsko številko, prek katere organi zagotavljajo uradne ure po telefonu, je treba javno objaviti (na oglasni deski, spletu ipd.).

(4) Inšpektorati zagotavljajo izvajanje uradnih ur po elektronskih medijih na vodstvih inšpektoratov vsak poslovni dan v obsegu poslovnega časa.

60. člen
(Poslovni čas in uradne ure pred dela prostima dnevoma)

Na delovna dneva 24. in 31. decembra se poslovni čas in uradne ure začnejo ob 8. uri in končajo ob 13. uri.

V. URADNE ZGRADBE, PROSTORI IN OPREMA TER ZAGOTAVLJANJE VARNOSTI
1. Zgradbe in prostori
61. člen
(Hišni red)

(1) V zgradbi organa predstojnik lahko sprejme hišni red. Če je v zgradbi več organov, sprejmejo hišni red predstojniki vseh organov soglasno.

(2) S hišnim redom se določi način uporabe delovnih in drugih prostorov v zgradbi organa, razpolaganja s ključi vhodnih vrat, ukrepe za vzdrževanje reda in čistoče v zgradbi, ukrepe za zagotavljanje varnosti zgradbe in oseb v zgradbi, način dostopa obiskovalcev v zgradbo, uporabo funkcionalnega zemljišča in zgradbi pripadajočih parkirnih prostorov ipd.

(3) Pod načinom uporabe delovnih in drugih prostorov v zgradbi organa se razume tudi dodelitev, razdelitev, odvzem in omejitev uporabe določenih prostorov med posameznimi organi.

62. člen
(Zastava in grb)

(1) Na ali ob zgradbi organa državne uprave, kjer je sedež organa ali dislocirane notranje organizacijske enote organa državne uprave, je stalno izobešena zastava Republike Slovenije, lahko pa tudi zastava Evropske unije.

(2) V prostoru predstojnika organa državne uprave je nameščen državni grb ali državna zastava.

(3) V prostorih organa državne uprave, ki so namenjeni vodenju javnih obravnav, sta nameščena državni grb ali državna zastava.

(4) Glede zgradb in prostorov samoupravnih lokalnih skupnosti veljajo predpisi teh skupnosti.

63. člen
(Označevanje zgradb)

(1) Ob vhodu v zgradbo organa državne uprave mora biti na pročelju zgradbe pritrjena tabla, na kateri je državni grb, napis Republika Slovenija in naziv organa. Minister, pristojen za javno upravo, določi podrobnejšo obliko table.

(2) Organ ima v prostorih, kjer posluje, vidno nameščene napotilne table ali razpored prostorov, v katerem je razporeditev služb in oddelkov organa oziroma dejavnosti in drugih prostorov, ter table z navedbo naziva uradnih prostorov. Table morajo biti skladne z določbami ministra, pristojnega za javno upravo.

(3) V prostorih, ki so namenjeni poslovanju s strankami, mora biti označeno polje diskretnosti.

64. člen
(Oznake na vratih)

Na vhodnih vratih v prostore posameznih notranjih organizacijskih enot organa morajo biti pritrjene oznake, iz katerih je razvidno, katera dela se pretežno opravljajo v teh prostorih. Minister, pristojen za javno upravo, določi oznake. Na vseh vratih prostorov je tudi številka prostora, lahko pa je izpisana tudi dejavnost, ki se opravlja v tem prostoru ter osebno ime in naziv ali položaj javnega uslužbenca. Naziv in položaj javnega uslužbenca sta lahko izpisana tudi hkrati.

65. člen
(Objava uradnih ur)

(1) Pri vhodu v zgradbo organa mora biti na vidnem mestu označen delovni čas organa in razpored uradnih ur in uradnih ur po telefonu.

(2) Vsaka sprememba razporeda uradnih ur mora biti objavljena in na viden način označena v poslovnih prostorih najmanj štirinajst dni pred začetkom njene uveljavitve.

66. člen
(Oglasna deska)

Za objavljanje upravnih aktov in sporočil, skladno s predpisi o upravnem postopku, mora biti na vidnem mestu, ki je javno dostopen, nameščena oglasna deska, ki je lahko tudi v obliki elektronskega zaslona.

67. člen
(Prostori za upravljanje z dokumentarnim gradivom)

Prostor, kjer se hrani dokumentarno gradivo, mora biti opremljen v skladu s predpisi in drugimi zahtevami, ki urejajo varstvo dokumentarnega in arhivskega gradiva.

68. člen
(Varnostna območja s pomembno informacijsko komunikacijsko opremo)

Prostor, kjer je nameščena za delovanje organa pomembna informacijsko komunikacijska oprema (telefonska centrala, omrežno vozlišče, strežniki in drugo), ali so shranjeni varovani podatki, mora biti ustrezno zaščiten pred fizičnim vdorom, krajo, požarom, vdorom vode in drugimi nevarnostmi v skladu s priporočili ministrstva, pristojnega za javno upravo.

2. Oprema
69. člen
(Upravljanje z opremo)

(1) Organ mora zagotoviti učinkovito upravljanje z opremo in drugim premoženjem, s katerim razpolaga tako, da zagotovi pravilno, varno, gospodarno in učinkovito uporabo ter vzpostavi računalniško voden seznam opreme.

(2) Organ mora skrbeti za ekološko in energijsko varčno uporabo svoje opreme.

(3) Vsi javni uslužbenci so dolžni skrbno ravnati z opremo in jo uporabljati v skladu z navodili proizvajalca in internimi navodili v svojem organu.

(4) Če drugi predpisi določajo strožje pogoje za upravljanje z opremo, se uporabljajo ti predpisi.

Zakaj ne vidim vseh členov?

Naročniki vidijo tudi preostalih 164 členov.

Naročite se tukaj in pridobite dostop do vseh vsebin.
Če ste že naročnik se prijavite tukaj.

Naročite se
Povezane vsebine

Zastavite nam vprašanje

Vprašanja so na voljo le prijavljenim uporabnikom.
Napaka pri pošiljanju vprašanja.
Vprašanje lahko zastavijo samo prijavljeni uporabniki.
Vprašanje je prekratko.
Obogatite vprašanje z dodatnimi informacijami. Hvala!
Presegli ste kvoto vprašanj.
V trenutnem naročniškem obdobju ste porabili vsa vprašanja. Za dodatno svetovanje nas kontaktirajte.
Pri svetovanju zagotavljamo diskretnost in anonimnost.
Zahvaljujemo se za poslano vprašanje.
Potrudili se bomo, da vam odgovorimo čimprej!