V Zakonu o inšpekcijskem nadzoru (Uradni list RS, št. 56/02) se v četrtem odstavku 3. člena za besedama »upravno inšpekcijo« dodata vejica in besedilo »inšpekcijo za sistem javnih uslužbencev«.
Za četrtim odstavkom se doda peti odstavek, ki se glasi:
»Za upravno inšpekcijo, inšpekcijo za sistem javnih uslužbencev, obrambno inšpekcijo in druge oblike notranjega upravnega nadzora nad poslovanjem državnih organov in organov lokalnih skupnosti se uporabljajo samo naslednje določbe tega zakona: 1. do 7. člen, 11. do 18. člen, prvi odstavek 19. člena ter prvi in tretji odstavek 20. člena tega zakona.«.

V 6. členu se za besedo »Inšpektorji« doda besedilo »na podlagi in v mejah pooblastila predstojnika«.

Drugi odstavek 8. člena se spremeni tako, da se glasi:
»Inšpekcije delujejo v inšpektoratih, ki imajo status organa v sestavi ministrstva. Če v inšpektoratu deluje več inšpekcij, se oblikujejo ustrezne notranje organizacijske enote v skladu s predpisi, ki urejajo notranjo organizacijo in sistemizacijo v organih državne uprave.«.
V tretjem odstavku se za besedo »sestavi« doda beseda »ministrstva«, za besedilom »ki ni inšpektorat,« pa se doda besedilo »oziroma v drugem organu,«.

Drugi in tretji odstavek 9. člena se črtata.

V 10. členu se za prvim odstavkom dodajo drugi, tretji, četrti in peti odstavek, ki se glasijo:
»Glavni inšpektor določi letni načrt izvajanja nalog inšpekcijskega nadzora ter način dodeljevanja zadev posameznim inšpektorjem v skladu s predpisi, ki urejajo upravno poslovanje.
Glavni inšpektor mora pristojnemu ministru in Inšpekcijskemu svetu posredovati letna poročila, ki vključujejo zlasti podatke o številu zadev, o času reševanja posamezne zadeve, o spoštovanju rokov pri reševanju posameznih zadev in o realizaciji letnih načrtov dela.
Glavni inšpektor lahko namesto poročila iz prejšnjega odstavka predloži pristojnemu ministru in Inšpekcijskemu svetu letno poročilo, izdelano v skladu s posebnim zakonom, če to poročilo vsebuje podatke iz prejšnjega odstavka.
V primerih, ko inšpekcija deluje znotraj organa, ki ni inšpektorat, pristojnosti glavnega inšpektorja iz drugega, tretjega in četrtega odstavka tega člena opravlja predstojnik organa.«.

11. člen se spremeni tako, da se glasi:
»11. člen
(koordinacija delovanja inšpekcij)
Za medsebojno koordinacijo dela in doseganje večje učinkovitosti različnih inšpekcij se ustanovi Inšpekcijski svet kot stalno medresorsko delovno telo, ki ga vodi minister, pristojen za upravo, ali oseba, ki jo minister pooblasti.
Člani Inšpekcijskega sveta so glavni inšpektorji in predstojniki organov oziroma poslovodni organi oseb javnega prava, v katerih deluje inšpekcija, oziroma osebe, ki jih predstojnik oziroma poslovodni organ pooblasti.
Inšpekcijski svet opravlja naloge, povezane z doseganjem večje učinkovitosti in usklajenosti delovanja inšpekcij, tako da usklajuje skupno izvajanje nalog inšpekcijskega nadzora različnih inšpekcij, obravnava skupna vprašanja glede delovanja inšpekcij, obravnava vprašanja, povezana z usposabljanjem v inšpekcijah, obravnava in usklajuje oziroma načrtuje ukrepe za zagotovitev informacijske podpore inšpekcijam.
Inšpekcijski svet sodeluje z reprezentativnimi sindikati v organih glede vprašanj, ki se nanašajo na delovnopravni položaj inšpektorjev.
Vprašanja, povezana z delom Inšpekcijskega sveta, se uredijo v poslovniku, ki ga sprejme Inšpekcijski svet v soglasju z vlado.«.

V prvem odstavku 12. člena se prva in druga alinea spremenita tako, da se glasita:
»- predpisano izobrazbo v skladu z zakonom, ki ureja sistem javnih uslužbencev,
- ustrezne delovne izkušnje, določene s predpisi, ki urejajo notranjo organizacijo in sistemizacijo v organih državne uprave, in«.
Drugi in tretji odstavek se spremenita tako, da se glasita:
»Izjemoma se za inšpektorja ob sklenitvi delovnega razmerja lahko imenuje oseba, ki nima strokovnega izpita za inšpektorja, vendar mora ta izpit opraviti najkasneje v enem letu od dneva imenovanja za inšpektorja.
Inšpektor, ki nima strokovnega izpita za inšpektorja, lahko opravlja posamezna strokovna dejanja (kot na primer: priprava analiz, informacij itd.) na področju inšpekcijskega nadzora.«.
Četrti odstavek se črta.
V dosedanjem petem odstavku, ki postane četrti odstavek, se besedilo »izda glavni inšpektor oziroma direktor inšpekcije« nadomesti z besedama »predpiše predstojnik«.

Za 12. členom se dodajo novi 12.a, 12.b in 12.c člen, ki se glasijo:

»12.a člen
(strokovni izpit za inšpektorja)
Strokovni izpit za inšpektorja je sestavljen iz naslednjih področij:
- upravni postopek in upravni spor,
- postopek vodenja in odločanja o prekrških in
- postopek inšpekcijskega nadzora.
Podrobnejši program strokovnega izpita za inšpektorja, postopek opravljanja, način in postopek prijave, izpitni red, način priznavanja vsebin opravljenih izpitov ali preizkusov znanja in druga vprašanja, povezana s strokovnim izpitom za inšpektorja, določi minister, pristojen za upravo.

12.b člen
(pristop k strokovnemu izpitu za inšpektorja)
Strokovni izpit za inšpektorja se opravlja pred izpitno komisijo. Izpraševalce imenuje minister, pristojen za upravo, izmed strokovnjakov za posamezna izpitna področja.
Kandidat lahko k strokovnemu izpitu za inšpektorja na stroške organa pristopi največ dvakrat, pri čemer se kot pristop k izpitu šteje opravljanje izpita v celoti.
Šteje se, da je inšpektor, ki je opravil strokovni izpit za inšpektorja, opravil tudi strokovni izpit iz upravnega postopka in preizkus znanja za vodenje in odločanje v prekrškovnem postopku.
Šteje se, da je uradnik, ki je opravil strokovni izpit iz upravnega postopka in preizkus znanja za vodenje in odločanje v prekrškovnem postopku, opravil del strokovnega izpita za inšpektorja, ki po vsebini ustreza opravljenemu strokovnemu izpitu.
Šteje se, da ima oseba opravljen strokovni izpit za inšpektorja, če ima opravljen pravniški državni izpit.

12.c člen
(vodenje evidenc o strokovnih izpitih za inšpektorja)
Ministrstvo, pristojno za upravo, vodi evidenco prijav na strokovni izpit za inšpektorja in evidenco opravljenih strokovnih izpitov za inšpektorja.
V evidenci iz prejšnjega odstavka ministrstvo, pristojno za upravo, za potrebe izvajanja strokovnih izpitov po tem zakonu kot upravljavec osebnih podatkov upravlja in obdeluje naslednje osebne podatke:
- osebno ime,
- naslov stalnega ali začasnega prebivališča,
- EMŠO,
- strokovni naziv in
- naziv organa, kjer je oseba zaposlena.
Podatki iz evidence iz prvega odstavka tega člena se uporabljajo za izdajanje javnih listin o opravljenih strokovnih izpitih, za javne uslužbence pa se povezujejo tudi s centralno kadrovsko evidenco.«.

13. člen se spremeni tako, da se glasi:
»13. člen
(posledice v primeru, da inšpektor strokovnega izpita ne opravi)
Inšpektorju, ki v predpisanem roku iz razlogov, ki so na njegovi strani, ne opravi strokovnega izpita, preneha delovno razmerje. Med razloge, ki so na strani inšpektorja, ne šteje opravičena odsotnost z dela zaradi bolezni oziroma druga odsotnost, daljša od enega meseca, v času katere prejema nadomestilo plače v skladu z zakonom.
Inšpektorju, ki v predpisanem roku ne opravi izpita v celoti, se lahko v primeru, da mora opraviti izpit samo še iz enega izmed delov izpita iz prvega odstavka 12.a člena tega zakona, rok iz drugega odstavka 12. člena tega zakona podaljša praviloma za največ dva meseca, o čemer odloči predstojnik, pri čemer upošteva tudi možnosti pristopa k izpitu.«.