V Republiki Sloveniji se ustanovi Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije (v nadaljnjem besedilu: zbornica).
Cilji, zaradi katerih se ustanovi in deluje zbornica, so:
– varovanje in zastopanje interesov kmetijstva, gozdarstva in ribištva;
– svetovanje posameznikom in pravnim osebam, ki opravljajo kmetijsko, gozdarsko in ribiško dejavnost;
– pospeševanje gospodarnega in okolju prijaznega kmetovanja, gozdarstva in ribištva.

Zbornica je pravna oseba javnega prava.
Kot pravna oseba je zbornica lahko lastnica premičnih in nepremičnih stvari, lahko pridobiva pravice in prevzema obveznosti, lahko ustanavlja pravne osebe oziroma se vanje vključuje.
Sedež zbornice je v Ljubljani.

Po tem zakonu pojem kmetijstva in gozdarstva obsega vse dejavnosti, ki po standardni klasifikaciji dejavnosti spadajo v kmetijstvo, razen storitev za rastlinsko pridelavo in živinorejo ter lovstva; gozdarstvo razen storitev za gozdarstvo; ribištvo in ribogojstvo razen storitev, povezanih z ribištvom, in storitev, povezanih z ribogojstvom.
Kmetijski, ribiški oziroma gozdarski obrat (v nadaljnjem besedilu: kmetijski oziroma gozdarski obrat) je gospodarska celota, ki jo sestavljajo gospodarski objekti z opremo, v katerih se opravlja katera od dejavnosti, navedenih v prvem odstavku tega člena, skupaj s stanovanjskim objektom in pripadajočimi kmetijskimi zemljišči ali gozdovi, ne glede na organizacijsko obliko. Posamezno kmetijsko ali gozdarsko gospodarstvo lahko sestavlja več kmetijskih oziroma gozdarskih obratov, če so povezani z enotnim vodenjem.
Med kmetijske oziroma gozdarske obrate se po tem zakonu štejejo tudi gospodarski obrati, to so gospodarske celote objektov z opremo, ki so potrebni za opravljanje določene gospodarske dejavnosti, ki predelujejo pretežno lastni pridelek oziroma lastne proizvode glavnega kmetijskega ali gozdarskega obrata (v nadaljnjem besedilu: stranski obrati), in gospodarski obrati, ki izdelujejo oziroma vzdržujejo opremo pretežno za potrebe glavnega kmetijskega ali gozdarskega obrata (v nadaljnjem besedilu: pomožni obrati).
Za pridelovanje vrtnin kot kmetijsko dejavnost se po tem zakonu ne štejejo urejanje in vzdrževanje vrtov ter parkov, izdelovanje vencev, šopkov in podobnih izdelkov, trgovanje s temi izdelki oziroma storitvami, razen če se te dejavnosti opravljajo v stranskem kmetijskem obratu, ki pretežno uporablja lastne pridelke glavnega obrata in ima v razmerju do tega obrata tudi manjši obseg poslovanja.

Pri uresničevanju svojega namena zbornica opravlja zlasti naslednje naloge:
– obravnava problematiko kmetijstva in gozdarstva ter daje predloge za njun skladen razvoj;
– oblikuje stališča zbornice za spremembe gospodarskega sistema in ekonomske politike;
– oblikuje stališča in predloge ukrepov za izboljšanje delovnih razmer v kmetijstvu in gozdarstvu, za gospodarno in okolju prijazno kmetovanje, gospodarjenje z gozdovi, gospodarski ribolov in ribogojstvo;
– spremlja razmere v kmetijstvu in gozdarstvu ter pristojnim državnim organom, organom lokalnih skupnosti in nosilcem javnih pooblastil daje obvestila in predloge na njihovo zahtevo ali na svojo pobudo;
– daje pobude za sprejem zakonov in drugih predpisov ter ministrstvu, pristojnemu za kmetijstvo in gozdarstvo in ustreznim organom lokalnih skupnosti posreduje mnenja k predlogom zakonov in drugih predpisov, ki zadevajo interese kmetijstva in gozdarstva;
– opravlja za svoje člane strokovno svetovanje na področju kmetijstva, gozdarstva in ribištva;
– skrbi za vodenje kontrole proizvodnje in selekcije za govedo, prašiče, konje, drobnico in druge vrste domačih živali, poleg drugih pristojnih inštitucij;
– skrbi za poklicno izobraževanje in izvaja strokovno usposabljanje svojih članov;
– podpira in pospešuje sodelovanje kmetijskih in gozdarskih izobraževalnih in raziskovalnih organizacij s kmetijskimi in gozdarskimi obrati;
– zagotavlja gospodarsko svetovanje oziroma posreduje in pospešuje tovrstno svetovanje, če ga ne izvaja sama;
– v mejah, ki jih določata zakon in statut, zastopa člane v gospodarskih, tehničnih, pravnih in socialnih vprašanjih, zlasti pred državnimi organi, organi lokalnih skupnosti in nosilci javnih pooblastil;
– vodi seznam svojih članov;
– opravlja druge naloge.
Zbornica izvršuje javna pooblastila, ki se določijo z zakonom. Listine, ki jih izdaja zbornica pri izvrševanju javnih pooblastil, so javne listine.
Dejavnost zbornice iz prvega odstavka tega člena se nanaša na vsa kmetijska zemljišča in gozdove ter na vse kmetijske in gozdarske obrate iz 3. člena tega zakona, ne glede na obseg, način gospodarjenja in lastnino, če z zakonom ni drugače določeno.
Za vzpostavitev in vodenje seznama članov iz predzadnje alinee prvega odstavka tega člena ima zbornica pravico do vpogleda in uporabe podatkov in evidenc:
– o enotni matični številki občana, imenu in priimku ter naslovu fizične osebe iz Centralnega registra prebivalstva in podatke o pravni osebi iz Poslovnega registra Slovenije;
– o lastništvu kmetijskih zemljišč in gozdov (enotna matična številka občana, ime, priimek in naslov lastnika ter katastrski dohodek zemljišč) iz zemljiške knjige in zemljiškega katastra;
– o pokojninskih in invalidskih zavarovancih ter upokojencih na podlagi kmetijske dejavnosti (ime in priimek, naslov in enotna matična številka občana), ki jih vodi Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije;
– o osebah, ki opravljajo kmetijsko oziroma gozdarsko dejavnost in so zavezane za davek iz dejavnosti ali so se priglasile kot samostojni podjetniki posamezniki, in jih vodijo pristojni davčni organi;
– o pravnih osebah, ki so članice zbornice, iz Poslovnega registra Slovenije.

V zbornici se kot oblika delovanja zaradi zagotavljanja interesov članov in dejavnosti zbornice na določenem območju organizirajo naslednje območne enote: Brežice, Celje, Kočevje, Koper, Kranj, Ljubljana, Maribor, Murska Sobota, Nova Gorica, Novo mesto, Postojna, Ptuj in Slovenj Gradec. Območne enote medsebojno sodelujejo in v zadevah, ki se nanašajo na več območnih enot, oblikujejo skupna stališča.
Zaradi skupnega reševanja določenih problemov lahko zbornica na predlog območne enote oziroma občin z določenega gospodarsko zaključenega območja organizira izpostave območne enote za to gospodarsko območje.

Zbornica ima statut, v katerem določi zlasti: ime in sedež; namen in naloge; način izvajanja javnih pooblastil; način včlanjevanja in prenehanja članstva; pravice, obveznosti in odgovornosti članov; način zastopanja članov; podrobnejšo notranjo organizacijo, sedeže območnih enot in njihove izpostave; organe zbornice in območnih enot ter število njihovih članov, sestavo, naloge in pooblastila, mandatno dobo ter možnost ponovne izvolitve oziroma imenovanja; način volitev članov sveta zbornice in območnih enot, način volitev oziroma imenovanja članov organov; naloge in pooblastila direktorja zborničnega urada in vodje območne enote ter imenovanja in razrešitve vodilnih delavcev; pravice in dolžnosti članov ter organov; zastopanje zbornice; način financiranja zbornice ter višino zborničnega prispevka; način opravljanja nadzorstva nad finančnim poslovanjem; razpolaganje s premoženjem; odnos do pravnih oseb, katerih ustanoviteljica je; način urejanja pravic in dolžnosti delavcev zbornice; osnove za plače delavcev zbornice; druge splošne akte zbornice.
Statut zbornice prične veljati, ko ga sprejme svet zbornice in da k določilom statuta, ki se nanašajo na izvajanje javnih pooblastil in zborničnega prispevka, soglasje Vlada Republike Slovenije.

Upravni organi, organi lokalnih skupnosti in nosilci javnih pooblastil seznanijo zbornico s predlaganimi ukrepi, ki jih nameravajo sprejeti, če ti ukrepi zadevajo kmetijstvo, gozdarstvo ali ribištvo, in zahtevajo od zbornice, da jim v primernem roku sporoči svoje mnenje. Če nujnost ali narava ukrepa nalaga drugače, organom ni treba pošiljati zbornici gradiv v mnenje.
Upravni organi, organi lokalnih skupnosti in nosilci javnih pooblastil v zadevah javnih pooblastil, ki spadajo v delovno področje zbornice, dajejo zbornici potrebne podatke in pojasnila, v drugih zadevah pa vzpostavijo ustrezno sodelovanje.
Nadzor nad izvajanjem javnih pooblastil, ki jih izvaja zbornica, opravlja ministrstvo, pristojno po dejavnosti.
Nadzor nad izvajanjem programa dela zbornice in kmetijsko-gozdarskih zavodov izvaja ministrstvo, pristojno za kmetijstvo in gozdarstvo.

Člani zbornice so fizične in pravne osebe, določene s tem zakonom (v nadaljnjem besedilu: obvezni člani), lahko pa so člani zbornice tudi druge pravne in fizične osebe (v nadaljnjem besedilu: prostovoljni člani).
Zaradi sorazmernega zastopstva različnih interesov na področju kmetijstva in gozdarstva so člani zbornice razvrščeni v dve volilni skupini.
Zbornica se povezuje v druge oblike zborničnega povezovanja v skladu z zakonom in svojimi akti.

Prvo volilno skupino sestavljajo fizične osebe, ki izpolnjujejo enega od naslednjih pogojev:
– če kot lastniki, zakupniki, uživalci, imetniki pravice uporabe ali uporabniki kmetijskih zemljišč in gozdov na območju Republike Slovenije za svoj račun opravljajo kmetijsko oziroma gozdarsko dejavnost in katastrski dohodek teh kmetijskih in gozdnih zemljišč dosega v letu 1998 najmanj 20.000 tolarjev, ta znesek pa se valorizira v skladu s splošnimi predpisi o ugotavljanju katastrskega dohodka;
– osebe, ki opravljajo kmetijsko, gozdarsko ali ribiško dejavnost iz 3. člena tega zakona in so se priglasile kot samostojni podjetniki posamezniki;
– če kot lastniki, zakupniki ali uporabniki kmetijskega ali gozdarskega obrata za svoj račun opravljajo kmetijsko, gozdarsko oziroma ribiško dejavnost iz 3. člena tega zakona kot svoj edini ali glavni poklic, nimajo katastrskega dohodka, so pa zavezanci za davek od dohodkov iz dejavnosti in niso zajeti v prvi in drugi alinei tega odstavka;
– osebe, ki so pokojninsko in invalidsko zavarovane kot kmetje.
Osebe, ki izpolnjujejo pogoje iz prejšnjega odstavka in v Sloveniji nimajo stalnega prebivališča, so člani zbornice, če imajo na območju Republike Slovenije katastrski dohodek oziroma dohodek iz kmetijske ali gozdarske dejavnosti.
Fizične osebe, ki opravljajo kmetijsko dejavnost in ne izpolnjujejo pogojev za obvezno članstvo po prvem odstavku tega člena, so na lastno zahtevo lahko sprejete v članstvo zbornice.

Drugo volilno skupino sestavljajo pravne osebe, ki imajo sedež v Republiki Sloveniji in:
– so lastnice kmetijskih zemljišč oziroma gozdov na območju Republike Slovenije razen oseb javnega prava oziroma
– se ukvarjajo pretežno s kmetijsko, gozdarsko ali ribiško dejavnostjo iz 3. člena tega zakona, ne glede na pravno obliko.
Pravne osebe, ki ne izpolnjujejo pogojev za obvezno članstvo, so na lastno zahtevo lahko sprejete v članstvo zbornice, če so njihovi člani osebe iz prve volilne skupine in je njihov predmet poslovanja povezan s kmetijstvom in gozdarstvom, zlasti če na območju Republike Slovenije opravljajo eno ali več od naslednjih dejavnosti:
– skupna uporaba kmetijskih objektov, strojev in naprav;
– predelava kmetijskih in gozdnih proizvodov iz dejavnosti, ki so povezane s kmetijstvom;
– skladiščenje in prodaja kmetijskih in gozdnih proizvodov ter proizvodov iz stranskih dejavnosti, ne glede na stopnjo obdelave ali predelave;
– prodaja blaga za potrebe kmetijstva, vključno za stanovanjska in gospodarska poslopja ter za stranske dejavnosti.

O sprejemu in prenehanju članstva prostovoljnih članov odloča upravni odbor zbornice na prvi naslednji seji po prejemu pisne zahteve. Če kandidat za člana oziroma član ni zadovoljen z odločitvijo upravnega odbora zbornice, lahko v petnajstih dneh od prejema odločitve vloži pritožbo na svet zbornice. Če član oziroma kandidat za člana ni zadovoljen z odločitvijo sveta zbornice, lahko zahteva varstvo svojih pravic pred pristojnim sodiščem splošne pristojnosti v 30 dneh po prejemu sklepa sveta zbornice oziroma v 30 dneh po izteku roka za izdajo sklepa sveta zbornice.
Prostovoljno članstvo preneha:
– zaradi izstopa: z zadnjim dnem koledarskega leta, če je zbornica prejela odstopno izjavo najpozneje dva meseca pred iztekom koledarskega leta, drugače pa z iztekom naslednjega koledarskega leta;
– zaradi smrti ali prenehanja pravne osebe;
– zaradi izključitve: z dnem, ko postane pravnomočna odločba, ki jo izda upravni odbor zbornice potem, ko ugotovi, da član ne izpolnjuje več pogojev za članstvo ali kljub opominu ne izpolnjuje članskih obveznosti, zlasti do plačila prispevka.
V postopku za izključitev mora biti članu omogočeno, da se izjavi o izključitvenih razlogih.

Obvezni organi zbornice so:
– svet zbornice;
– upravni odbor zbornice;
– nadzorni odbor zbornice;
– predsednik in dva podpredsednika zbornice;
– častno razsodišče zbornice in stalna arbitraža zbornice;
– direktor zborničnega urada (v nadaljnjem besedilu: direktor).
Obvezni organi območne enote so:
– svet območne enote;
– predsednik in dva podpredsednika območne enote;
– vodja območne enote.
Za proučitev določenih zadev lahko svet zbornice ali upravni odbor zbornice imenuje tudi druge odbore oziroma stalna ali občasna delovna telesa.
Mandatna doba članov organov zbornice je štiri leta in so po izteku enega mandata lahko ponovno voljeni oziroma imenovani, vendar le še za naslednji mandat.

Svet zbornice ima po šest članov z območja vsake območne enote iz 5. člena tega zakona, pri čemer se iz prve volilne skupine volijo štirje člani sveta, iz druge volilne skupine pa dva člana sveta.
Svet zbornice opravlja zlasti naslednje naloge:
– izmed članov sveta zbornice izvoli predsednika in dva podpredsednika sveta zbornice;
– voli predsednika, oba podpredsednika in druge člane upravnega odbora zbornice, člane nadzornega odbora zbornice in drugih odborov zbornice, ki izmed sebe izvolijo predsednika in podpredsednika;
– na predlog upravnega odbora imenuje direktorja ter njegovega namestnika;
– na predlog direktorja imenuje vodjo območne enote;
– sprejema letni program dela in proračun;
– določa stopnjo zborničnega prispevka;
– obravnava in sklepa o letnem poročilu o delu in o poročilu o finančnih sredstvih;
– sklepa o kritju stroškov, ki niso zajeti v sprejetem proračunu;
– sprejema statut in druge akte zbornice ter poslovnik o svojem delu;
– usmerja delo območnih enot;
– opravlja druge naloge v skladu z zakonom in statutom.
Svet območne enote sestavlja od devet do petnajst članov. Vsaka volilna skupina mora biti zastopana z najmanj enim članom.
Svet območne enote opravlja zlasti naslednje naloge:
– voli predsednika in oba podpredsednika sveta območne enote;
– obravnava letni program dela območne enote in ga predlaga svetu zbornice;
– predlaga letno poročilu o delu in o porabi finančnih sredstev in ju predlaga svetu zbornice;
– obravnava splošne akte zbornice, za katere je tako določeno v statutu zbornice, in daje nanje pripombe in predloge;
– sprejema poslovnik o svojem delu;
– opravlja druge naloge v skladu z zakonom in statutom zbornice.

Če s tem zakonom ni drugače določeno, svet zbornice oziroma območne enote lahko sklepa, če je na seji navzočih več kot polovica članov sveta, sklep pa je sprejet, če je za njegov predlog glasovala večina navzočih članov.
Če svet zbornice pri izvedbi volitev zaradi enakega števila glasov “za” in “proti” ne sprejme odločitve, odloči glas predsednika sveta zbornice, če svet pred izvedbo volitev ne odloči drugače.