V Republiki Sloveniji se ustanovi Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije (v nadaljnjem besedilu: zbornica).

Cilji, zaradi katerih se ustanovi in deluje zbornica, so:

• varovanje in zastopanje interesov kmetijstva, gozdarstva in ribištva;
• svetovanje posameznikom in pravnim osebam, ki opravljajo kmetijsko, gozdarsko in ribiško dejavnost;
• pospeševanje gospodarnega in okolju prijaznega kmetovanja, gozdarstva in ribištva.

Zbornica je pravna oseba javnega prava.

Kot pravna oseba je zbornica lahko lastnica premičnih in nepremičnih stvari, lahko pridobiva pravice in prevzema obveznosti, lahko ustanavlja pravne osebe oziroma se vanje vključuje.

Sedež zbornice je v Ljubljani.

Po tem zakonu pojem kmetijstva in gozdarstva obsega vse dejavnosti, ki po standardni klasifikaciji dejavnosti spadajo v kmetijstvo, razen storitev za rastlinsko pridelavo in živinorejo ter lovstva; gozdarstvo razen storitev za gozdarstvo; ribištvo in ribogojstvo razen storitev, povezanih z ribištvom, in storitev, povezanih z ribogojstvom.

Kmetijski, ribiški oziroma gozdarski obrat (v nadaljnjem besedilu: kmetijski oziroma gozdarski obrat) je gospodarska celota, ki jo sestavljajo gospodarski objekti z opremo, v katerih se opravlja katera od dejavnosti, navedenih v prvem odstavku tega člena, skupaj s stanovanjskim objektom in pripadajočimi kmetijskimi zemljišči ali gozdovi, ne glede na organizacijsko obliko. Posamezno kmetijsko ali gozdarsko gospodarstvo lahko sestavlja več kmetijskih oziroma gozdarskih obratov, če so povezani z enotnim vodenjem.

Med kmetijske oziroma gozdarske obrate se po tem zakonu štejejo tudi gospodarski obrati, to so gospodarske celote objektov z opremo, ki so potrebni za opravljanje določene gospodarske dejavnosti, ki predelujejo pretežno lastni pridelek oziroma lastne proizvode glavnega kmetijskega ali gozdarskega obrata (v nadaljnjem besedilu: stranski obrati), in gospodarski obrati, ki izdelujejo oziroma vzdržujejo opremo pretežno za potrebe glavnega kmetijskega ali gozdarskega obrata (v nadaljnjem besedilu: pomožni obrati).

Za pridelovanje vrtnin kot kmetijsko dejavnost se po tem zakonu ne štejejo urejanje in vzdrževanje vrtov ter parkov, izdelovanje vencev, šopkov in podobnih izdelkov, trgovanje s temi izdelki oziroma storitvami, razen če se te dejavnosti opravljajo v stranskem kmetijskem obratu, ki pretežno uporablja lastne pridelke glavnega obrata in ima v razmerju do tega obrata tudi manjši obseg poslovanja.

Zbornica opravlja naslednje naloge, ki se financirajo iz zbranega zborničnega prispevka:
– obravnava problematiko kmetijstva, gozdarstva in ribištva ter predlaga ukrepe za njihov skladen razvoj;
– opravlja za svoje člane splošno strokovno svetovanje in splošno strokovno pomoč na področju kmetijstva, gozdarstva in ribištva;
– usklajuje skupne in posamične interese članov ter zastopa interese članov in interese kmetijstva, gozdarstva in ribištva pred državnimi organi, organi lokalnih skupnosti in nosilci javnih pooblastil;
– spodbuja, organizira in koordinira ukrepe za izboljšanje delovnih pogojev v kmetijstvu, gozdarstvu in ribištvu;
– oblikuje stališča in predlaga ukrepe za izboljšanje socialnih razmer v kmetijstvu, gozdarstvu in ribištvu;
– sodeluje z zbornicami in ostalimi sorodnimi kmetijskimi, gozdarskimi in ribiškimi organizacijami doma in v tujini;
– sodeluje z izobraževalnimi, raziskovalnimi in znanstvenimi ustanovami za razvoj kmetijstva, gozdarstva in ribištva;
– organizira in se udeležuje sejmov in drugih prireditev na področju kmetijske, gozdarske in ribiške dejavnosti;
– daje strokovna mnenja v postopkih sprejemanja predpisov in drugih dokumentov s področja kmetijstva, gozdarstva in ribištva;
– spremlja in opozarja na posledice učinkovanja predpisov državnega zbora, vlade, ministrstev, lokalnih skupnosti in predpisov Evropske unije na kmetijstvo, gozdarstvo in ribištvo;
– obvešča člane o svojih aktivnostih;
– vodi evidenco članov in razvija informacijski sistem;
– podeljuje priznanja za uspešno delo.
Zbornica izvaja naloge javnih služb na področju kmetijstva in druge naloge na način in pod pogoji, ki jih določa zakon.
Zbornica izvršuje javna pooblastila, določena z zakoni. Listine, ki jih izdaja zbornica pri izvrševanju javnih pooblastil, so javne listine.
Zbornica lahko opravlja tudi druge dejavnosti, povezane s kmetijstvom, gozdarstvom in ribištvom, iz katerih pridobiva dohodek.
Naloge zbornice iz prvega odstavka tega člena se nanašajo na vsa kmetijska zemljišča in gozdove ter na vse kmetijske in gozdarske obrate iz 3. člena tega zakona, ne glede na obseg, način gospodarjenja in lastnino, če z zakonom ni drugače določeno.
Za izvrševanje v tem zakonu določenih nalog zbornica vodi in vzdržuje evidenco svojih članov. Evidenca vsebuje naslednje podatke, ki jih zbornica pridobi iz javnih knjig in zbirk podatkov:
– o enotni matični številki občana, osebnem imenu ter naslovu stalnega ali začasnega prebivališča, iz Centralnega registra prebivalstva;
– o lastništvu kmetijskih zemljišč in gozdov (osebno ime, enotno matično številko občana in naslov stalnega ali začasnega prebivališča), iz zemljiške knjige;
– o vrsti rabe zemljišč ter o katastrskem dohodku zemljišč, iz zemljiškega katastra;
– o vseh oprostitvah in olajšavah, ki jih v skladu s predpisom, ki ureja dohodnino prizna Davčna uprava Republike Slovenije;
– o pokojninskih in invalidskih zavarovancih na podlagi kmetijske, gozdarske in ribiške dejavnosti (osebno ime, naslov stalnega ali začasnega prebivališča in enotna matična številka občana), ki jih vodi Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije;
– o osebah (enotno matično številko občana, osebno ime, naslov stalnega ali začasnega prebivališča in dobiček), ki opravljajo kmetijsko, gozdarsko ali ribiško dejavnost in so zavezane za davek iz dejavnosti ali so se priglasile kot samostojni podjetniki posamezniki, in jih vodijo pristojni davčni organi;
– o pravnih osebah (matično številko, ime in sedež, podatke o izplačanih plačah in amortizaciji), ki se ukvarjajo s kmetijsko, gozdarsko ali ribiško dejavnostjo, iz Poslovnega registra Slovenije;
– o zakupnikih kmetijskih zemljišč in gozdov, ki jih vodi Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije (osebno ime, naslov stalnega ali začasnega prebivališča).
Osebne podatke pridobi zbornica brezplačno od upravljalcev zbirk podatkov iz prejšnjega odstavka, ki so pooblaščeni za njihovo vodenje, pri tem pa mora upoštevati namene, zaradi katerih so bili zbrani.
Podatki iz šestega odstavka tega člena se hranijo deset let po prenehanju članstva, nato pa se arhivirajo v skladu z zakonom, ki ureja arhivska gradiva in arhive.

V zbornici se kot oblika delovanja zaradi zagotavljanja interesov članov in dejavnosti zbornice na določenem območju organizirajo naslednje območne enote, ki obsegajo območja naslednjih občin:
– območna enota Brežice za območja naslednjih občin: Brežice, Krško, Sevnica;
– območna enota Celje za območja naslednjih občin: Laško, Radeče, Žalec, Vransko, Tabor, Prebold, Braslovče, Polzela, Slovenske Konjice, Vitanje, Zreče, Celje, Štore, Vojnik, Dobrna, Šentjur pri Celju, Dobje, Šmarje pri Jelšah, Rogaška Slatina, Rogatec, Podčetrtek, Bistrica ob Sotli in Kozje;
– območna enota Kočevje za območja naslednjih občin: Ribnica, Sodražica, Dobrepolje, Velike Lašče, Kočevje, Loški potok, Osilnica in Kostel;
– območna enota Koper za območja naslednjih občin: Koper, Izola, Piran, Sežana, Hrpelje-Kozina, Divača in Komen;
– območna enota Kranj za območja naslednjih občin: Kranj, Radovljica, Bled, Bohinj, Jesenice, Kranjska Gora, Žirovnica, Tržič, Škofja Loka, Železniki, Gorenja vas-Poljane, Žiri, Naklo, Šenčur, Cerklje na Gorenjskem, Preddvor, Jezersko;
– območna enota Ljubljana za območja naslednjih občin: Ljubljana, Vrhnika, Borovnica, Grosuplje, Ivančna Gorica, Brezovica, Ig, Škofljica, Horjul, Dobrova-Polhov Gradec, Dol pri Ljubljani, Vodice, Medvode, Kamnik, Komenda, Domžale, Mengeš, Trzin, Moravče, Lukovica, Zagorje ob Savi, Trbovlje, Logatec, Litija, Šmartno pri Litiji, Hrastnik;
– območna enota Maribor za območja naslednjih občin: Maribor, Hoče-Slivnica, Duplek, Miklavž na Dravskem polju, Starše, Rače-Fram, Pesnica, Kungota, Šentilj, Ruše, Selnica ob Dravi in Lovrenc na Pohorju;
– območna enota Murska Sobota za območja naslednjih občin: Murska Sobota, Gornja Radgona, Sveti Jurij, Radenci, Ljutomer, Križevci, Veržej, Beltinci, Tišina, Moravske Toplice, Puconci, Cankova, Rogašovci, Kuzma, Grad, Gornji Petrovci, Hodoš, Šalovci, Lendava, Črenšovci, Odranci, Turnišče, Velika Polana, Dobrovnik in Kobilje, Razkrižje;
– območna enota Nova Gorica za območja naslednjih občin: Nova Gorica, Kanal, Brda, Šempeter-Vrtojba, Miren-Kostanjevica, Bovec, Kobarid, Tolmin, Ajdovščina, Vipava, Idrija in Cerkno;
– območna enota Novo mesto za območja naslednjih občin: Novo mesto, Trebnje, Mirna Peč, Žužemberk, Dolenjske Toplice, Šentjernej, Škocjan, Črnomelj, Semič, Metlika;
– območna enota Postojna za območja naslednjih občin: Postojna, Pivka, Ilirska Bistrica, Cerknica, Bloke, Loška dolina;
– območna enota Ptuj za območja naslednjih občin: Ptuj, Žetale, Majšperk, Podlehnik, Videm, Zavrč, Gorišnica, Markovci, Kidričevo, Hajdina, Dornava, Destrnik, Juršinci, Trnovska vas, Sveti Andraž v Slovenskih goricah, Slovenska Bistrica, Oplotnica, Lenart, Sveta Ana, Benedikt, Cerkvenjak in Ormož;
– območna enota Slovenj Gradec za območja naslednjih občin: Slovenj Gradec, Mislinja, Radlje ob Dravi, Muta, Vuzenica, Ribnica na Pohorju, Podvelka, Ravne na Koroškem, Črna na Koroškem, Prevalje, Mežica, Dravograd, Mozirje, Solčava, Luče, Gornji Grad, Ljubno, Nazarje, Velenje, Šoštanj in Šmartno ob Paki.
Območne enote medsebojno sodelujejo in v zadevah, ki se nanašajo na več območnih enot, oblikujejo skupna stališča.
Zaradi skupnega reševanja določenih problemov lahko zbornica na predlog območne enote oziroma občin z določenega gospodarsko zaključenega območja organizira izpostave območne enote za to gospodarsko območje.

Zbornica ima statut, v katerem določi zlasti: ime in sedež; namen in naloge; način izvajanja javnih pooblastil; način včlanjevanja in prenehanja članstva; pravice, obveznosti in odgovornosti članov; način zastopanja članov; podrobnejšo notranjo organizacijo, sedeže območnih enot in njihove izpostave; organe zbornice in območnih enot ter število njihovih članov, sestavo, naloge in pooblastila, mandatno dobo ter možnost ponovne izvolitve oziroma imenovanja; način volitev članov sveta zbornice in območnih enot, način volitev oziroma imenovanja članov organov; naloge in pooblastila direktorja zborničnega urada in vodje območne enote ter imenovanja in razrešitve vodilnih delavcev; pravice in dolžnosti članov ter organov; zastopanje zbornice; način opravljanja nadzorstva nad finančnim poslovanjem; razpolaganje s premoženjem; odnos do pravnih oseb, katerih ustanoviteljica je; način urejanja pravic in dolžnosti delavcev zbornice; osnove za plače delavcev zbornice; druge splošne akte zbornice.

Statut zbornice prične veljati, ko ga sprejme svet zbornice in da k določilom statuta, ki se nanašajo na izvajanje javnih pooblastil, soglasje Vlada Republike Slovenije.

Upravni organi, organi lokalnih skupnosti in nosilci javnih pooblastil seznanijo zbornico s predlaganimi ukrepi, ki jih nameravajo sprejeti, če ti ukrepi zadevajo kmetijstvo, gozdarstvo ali ribištvo, in zahtevajo od zbornice, da jim v primernem roku sporoči svoje mnenje. Če nujnost ali narava ukrepa nalaga drugače, organom ni treba pošiljati zbornici gradiv v mnenje.

Upravni organi, organi lokalnih skupnosti in nosilci javnih pooblastil v zadevah javnih pooblastil, ki spadajo v delovno področje zbornice, dajejo zbornici potrebne podatke in pojasnila, v drugih zadevah pa vzpostavijo ustrezno sodelovanje.

Nadzor nad izvajanjem javnih pooblastil, ki jih izvaja zbornica, opravlja ministrstvo, pristojno po dejavnosti.

Nadzor nad izvajanjem programa dela zbornice in kmetijsko-gozdarskih zavodov izvaja ministrstvo, pristojno za kmetijstvo in gozdarstvo.

Člani zbornice so fizične in pravne osebe, določene s tem zakonom (v nadaljnjem besedilu: obvezni člani), lahko pa so člani zbornice tudi druge pravne in fizične osebe (v nadaljnjem besedilu: prostovoljni člani).

Zaradi sorazmernega zastopstva različnih interesov na področju kmetijstva in gozdarstva so člani zbornice razvrščeni v dve volilni skupini.

Zbornica se povezuje v druge oblike zborničnega povezovanja v skladu z zakonom in svojimi akti.

Prvo volilno skupino sestavljajo fizične osebe, ki izpolnjujejo enega od naslednjih pogojev:
– če kot lastniki, zakupniki, uživalci, imetniki pravice uporabe ali uporabniki kmetijskih zemljišč in gozdov na območju Republike Slovenije za svoj račun opravljajo kmetijsko oziroma gozdarsko dejavnost in katastrski dohodek teh kmetijskih in gozdnih zemljišč dosega v letu 1998 najmanj 20.000 tolarjev, ta znesek pa se valorizira v skladu s splošnimi predpisi o ugotavljanju katastrskega dohodka;
– osebe, ki opravljajo kmetijsko, gozdarsko ali ribiško dejavnost iz 3. člena tega zakona in so se priglasile kot samostojni podjetniki posamezniki;
– če kot lastniki, zakupniki ali uporabniki kmetijskega ali gozdarskega obrata za svoj račun opravljajo kmetijsko, gozdarsko oziroma ribiško dejavnost iz 3. člena tega zakona kot svoj edini ali glavni poklic, nimajo katastrskega dohodka, so pa zavezanci za davek od dohodkov iz dejavnosti in niso zajeti v prvi in drugi alinei tega odstavka;
– osebe, ki so pokojninsko in invalidsko zavarovane kot kmetje.
Osebe, ki izpolnjujejo pogoje iz prejšnjega odstavka in v Sloveniji nimajo stalnega prebivališča, so člani zbornice, če imajo na območju Republike Slovenije katastrski dohodek oziroma dohodek iz kmetijske ali gozdarske dejavnosti.
Fizične osebe, ki opravljajo kmetijsko dejavnost in ne izpolnjujejo pogojev za obvezno članstvo po prvem odstavku tega člena, so na lastno zahtevo lahko sprejete v članstvo zbornice.

Drugo volilno skupino sestavljajo pravne osebe, ki imajo sedež v Republiki Sloveniji in:

• so lastnice kmetijskih zemljišč oziroma gozdov na območju Republike Slovenije razen oseb javnega prava ali
• se ukvarjajo pretežno s kmetijsko, gozdarsko ali ribiško dejavnostjo iz 3. člena tega zakona, ne glede na pravno obliko.

Pravne osebe, ki ne izpolnjujejo pogojev za obvezno članstvo, so na lastno zahtevo lahko sprejete v članstvo zbornice, če je njihov predmet poslovanja povezan s kmetijstvom, gozdarstvom ali ribištvom.

O sprejemu in prenehanju članstva prostovoljnih članov odloča upravni odbor zbornice na prvi naslednji seji po prejemu pisne zahteve. Če kandidat za člana oziroma član ni zadovoljen z odločitvijo upravnega odbora zbornice, lahko v petnajstih dneh od prejema odločitve vloži pritožbo na svet zbornice. Če član oziroma kandidat za člana ni zadovoljen z odločitvijo sveta zbornice, lahko zahteva varstvo svojih pravic pred pristojnim sodiščem splošne pristojnosti v 30 dneh po prejemu sklepa sveta zbornice oziroma v 30 dneh po izteku roka za izdajo sklepa sveta zbornice.

Prostovoljno članstvo preneha:

• zaradi izstopa: z zadnjim dnem koledarskega leta, če je zbornica prejela odstopno izjavo najpozneje dva meseca pred iztekom koledarskega leta, drugače pa z iztekom naslednjega koledarskega leta;
• zaradi smrti ali prenehanja pravne osebe;
• zaradi izključitve: z dnem, ko postane pravnomočen sklep, ki ga sprejme upravni odbor zbornice, s katerim ugotovi, da član ne izpolnjuje več pogoja za članstvo ali da kljub opominu ne plača zborničnega prispevka.

V postopku za izključitev mora biti članu omogočeno, da se izjavi o izključitvenih razlogih.

Obvezni organi zbornice so:

• svet zbornice;
• upravni odbor zbornice;
• nadzorni odbor zbornice;
• predsednik in dva podpredsednika zbornice;
• častno razsodišče zbornice in stalna arbitraža zbornice;
• direktor zborničnega urada (v nadaljnjem besedilu: direktor).

Obvezni organi območne enote so:

• svet območne enote;
• predsednik in dva podpredsednika območne enote;
• vodja območne enote.

Za proučitev določenih zadev lahko svet zbornice ali upravni odbor zbornice imenuje tudi druge odbore oziroma stalna ali občasna delovna telesa.

Mandatna doba članov organov zbornice je štiri leta in so po izteku enega mandata lahko ponovno voljeni oziroma imenovani, vendar le še za naslednji mandat.

Svet zbornice sestavljajo po en član na vsakih začetih 3000 članov prve volilne skupine iz vsake območne enote, iz druge volilne skupine pa po dva člana iz vsake območne enote.
Svet zbornice opravlja zlasti naslednje naloge:
– izmed članov sveta zbornice izvoli predsednika in dva podpredsednika sveta zbornice;
– voli predsednika, oba podpredsednika in druge člane upravnega odbora zbornice, člane nadzornega odbora zbornice in drugih odborov zbornice, ki izmed sebe izvolijo predsednika in podpredsednika;
– na predlog upravnega odbora imenuje direktorja ter njegovega namestnika;
– na predlog direktorja imenuje vodjo območne enote;
– sprejema letni program dela in finančni načrt za naloge iz prvega, drugega in tretjega odstavka 4. člena tega zakona;
– v soglasju z Vlado Republike Slovenije odloča o povišanju oziroma znižanju stopnje zborničnega prispevka in ugotavlja pavšalni znesek, kar objavi v Uradnem listu Republike Slovenije;
– obravnava in sklepa o letnem poročilu o delu in o poročilu o finančnih sredstvih;
– sklepa o kritju stroškov, ki niso zajeti v sprejetem proračunu;
– sprejema statut in druge akte zbornice ter poslovnik o svojem delu;
– usmerja delo območnih enot;
– opravlja druge naloge v skladu z zakonom in statutom.
Svet območne enote sestavlja od devet do petnajst članov. Vsaka volilna skupina mora biti zastopana z najmanj enim članom.
Svet območne enote opravlja zlasti naslednje naloge:
– voli predsednika in oba podpredsednika sveta območne enote;
– obravnava letni program dela območne enote in ga predlaga svetu zbornice;
– predlaga letno poročilo o delu in o porabi finančnih sredstev in ju predlaga svetu zbornice;
– obravnava splošne akte zbornice, za katere je tako določeno v statutu zbornice, in daje nanje pripombe in predloge;
– sprejema poslovnik o svojem delu;
– opravlja druge naloge v skladu z zakonom in statutom zbornice.

Če s tem zakonom ni drugače določeno, svet zbornice oziroma območne enote lahko sklepa, če je na seji navzočih več kot polovica članov sveta, sklep pa je sprejet, če je za njegov predlog glasovala večina navzočih članov.

Če svet zbornice pri izvedbi volitev zaradi enakega števila glasov "za" in "proti" ne sprejme odločitve, odloči glas predsednika sveta zbornice, če svet pred izvedbo volitev ne odloči drugače.

Svet zbornice lahko odloči o svoji predčasni razpustitvi in o razpisu novih volitev. Takšen sklep lahko sprejme le, če je na seji navzoča več kot polovica članov, ki so bili izvoljeni v vsaki volilni skupini, če je za predlog glasovala več kot polovica navzočih članov iz vsake volilne skupine.

Sklep o razpustitvi sveta zbornice lahko svet zbornice sprejme, če so izpolnjeni naslednji pogoji:

• če najmanj tretjini od celotnega števila članov, ki so bili izvoljeni v posamezni volilni skupini, preneha mandat in ni namestnikov, ki bi stopili na izpraznjena mesta;
• če ne izpolnjuje svojih nalog;
• če večkrat prekorači svoje delovno področje.

Nadzorni odbor ali član sveta zbornice lahko, kadar meni, da obstajajo razlogi iz druge ali tretje alinee prejšnjega odstavka, predlaga razpustitev sveta zbornice. Svet zbornice mora o predlogu za razpust sveta zbornice odločiti v 30 dneh.

Svet zbornice lahko iz razlogov iz drugega odstavka tega člena oziroma če je najmanj polovici od celotnega števila članov sveta območne enote, ki so bili izvoljeni v posamezni volilni skupini, prenehal mandat in ni namestnikov, ki bi stopili na izpraznjena mesta, razpusti tudi svet območne enote.

Članom sveta, ki so bili vanj izvoljeni po predčasni razpustitvi sveta, traja mandat do izteka tekoče splošne štiriletne mandatne dobe, kot velja za druge svete.