Ta zakon določa pristojne organe in njihova pooblastila ter naloge, nosilce javnih pooblastil, njihova pooblastila in način podelitve teh pooblastil ter uradne evidence in globe za prekrške za izvrševanje:
1. Uredbe Sveta (EGS) 3820/85 z dne 20. decembra 1985 o usklajevanju določene socialne zakonodaje v zvezi s cestnim prometom (UL L št. 370 z dne 13. 12. 1985, str. 1), s spremembami in dopolnitvami; v nadaljnjem besedilu: Uredba 3820/85/EGS in
2. Uredbe Sveta (EGS) 3821/85 z dne 20. decembra 1985 o tahografu (nadzorni napravi) v cestnem prometu (UL L št. 370 z dne 31. 12. 1985, str. 34), s spremembami in dopolnitvami; v nadaljnjem besedilu: Uredba 3821/85/EGS.

(1) Ta zakon ureja delovni čas in obvezne počitke mobilnih delavcev v cestnih prevozih ter postopke nadzora nad izvajanjem uredb iz prejšnjega člena v skladu z:
1. Direktivo Sveta 88/599/EGS z dne 23. novembra 1988 o standardnih postopkih nadzora nad izvajanjem Uredbe (EGS) 3820/85 o usklajevanju določene socialne zakonodaje v zvezi s cestnim prometom in Uredbe EGS 3821/85 o zapisovalni opremi v cestnem prometu (UL L št. 325 z dne 29. 11. 1988, str. 55), kot je bila nazadnje spremenjena z Uredbo Sveta ES 2135/98 z dne 24. septembra 1998 o spremembi Uredbe (EGS) 3821/85 o tahografu (nadzorni napravi) v cestnem prometu in Direktiv 88/599/EGS glede uporabe Uredb (EGS) 3820/84 in (EGS) 3821/85 (UL L št. 274 z dne 9. 10. 1998, str. 1); v nadaljnjem besedilu Direktiva 88/599/EGS in
2. Direktivo 2002/15/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. marca 2002 o urejanju delovnega časa oseb, ki opravljajo spremljevalno dejavnost v cestnem prometu (UL L št. 80 z dne 23. 3. 2002, str. 35; v nadaljnjem besedilu Direktiva 2002/15/ES).
(2) Ta zakon se uporablja za mobilne delavce, zaposlene pri podjetjih, ustanovljenih v državi članici Evropske skupnosti (v nadaljnjem besedilu: država članica), ko opravljajo dejavnosti cestnega prevoza, na katere se nanaša Uredba 3821/85/EGS ali AETR, če se le-ta uporablja na podlagi drugega odstavka 2. člena Uredbe 3820/85/EGS.

Izrazi, uporabljeni v tem zakonu, imajo naslednji pomen:
1. »AETR« je Evropski sporazum o delu posadk vozil, ki opravljajo mednarodni cestni prevoz, sklenjen v Ženevi 1. julija 1970, ratificiran z Zakonom o ratifikaciji evropskega sporazuma o delu posadke na vozilih, ki opravljajo mednarodne cestne prevoze (AETR), s protokolom ob podpisu (Uradni list SFRJ, št. 30/74), vključno s 1., 2. in 3. amandmajem, ki niso bili ratificirani, kot se uporablja na podlagi drugega odstavka 2. člena Uredbe Sveta 3820/85/EGS;
2. »delovni čas« pomeni čas od začetka do zaključka dela, ko je mobilni delavec ali delavka (v nadaljnjem besedilu: mobilni delavec) na svojem delovnem mestu na razpolago delodajalcu in opravlja svoje naloge in dejavnosti, razen odmorov iz 5. člena tega zakona, časa počitka iz 6. člena tega zakona in časa razpoložljivosti iz 3. točke prvega odstavka tega člena, ki se ne vštevajo v delovni čas. V delovni čas je vključen:
a) čas, ki je posvečen vsem dejavnostim v cestnem prevozu kot so zlasti:
– vožnja vozila;
– natovarjanje in raztovarjanje;
– pomoč potnikom pri vstopu na vozilo in izstopu iz njega;
– čiščenje in tehnično vzdrževanje;
– vsa druga dela, katerih namen je zagotoviti varnost vozila, njegovega tovora in potnikov ali izpolnitev pravnih ali zakonskih obveznosti, ki so neposredno povezane s točno določenim prevozom, ki se odvija, vključno s spremljanjem natovarjanja in raztovarjanja, administrativnimi formalnostmi s policijo, carino itd.,
b) čas, ko voznica ali voznik (v nadaljnjem besedilu: voznik) ne more prosto razpolagati s svojim časom in mora biti na svojem delovnem mestu, pripravljen prevzeti običajno delo, obenem pa ima nekatere naloge, ki so povezane z njegovim delom, zlasti ko čaka na natovarjanje ali raztovarjanje,
c) v primeru samozaposlenih voznikov se uporablja ista definicija kot v točkah 2.a) in 2.b) za čas od začetka do zaključka dela, ko je samozaposleni voznik na svojem delovnem mestu na voljo stranki in izvaja svoje naloge ali dejavnosti, razen tistih, ki predstavljajo splošno administrativno delo, ki ni povezano s konkretnim prevozom;
3. »čas razpoložljivosti« pomeni:
a) za mobilne delavce čas, ko se od mobilnega delavca ne zahteva, da ostane na svojem delovnem mestu, vendar mora biti na voljo, da se ga pozove na začetek ali nadaljevanje vožnje ali opravljanje drugih del. Tovrstni čas razpoložljivosti zlasti vključuje čas, ko mobilni delavec spremlja vozilo, ki se prevaža s trajektom ali vlakom, kot tudi čas čakanja na mejah in čakanja zaradi prepovedi vožnje. Ta čas in njegovo predvideno trajanje mora mobilni delavec poznati vnaprej pred odhodom ali neposredno pred dejanskim začetkom dela,
b) za mobilne delavce, ki vozijo v posadki, to pomeni čas sedenja ob vozniku ali ležanja na ležišču v vozilu medtem, ko se vozilo premika;
4. »delovno mesto« pomeni:
– sedež podjetja, za katerega oseba, ki opravlja mobilne dejavnosti v cestnem prevozu, izvaja naloge, skupaj s podružnicami ne glede na to, ali se nahajajo v istem kraju kot sedež ali v drugem kraju,
– vozilo, ki ga oseba, ki opravlja mobilno dejavnost v cestnem prevozu, uporablja pri izvajanju svojih nalog, in
– vse druge kraje, kjer se izvajajo dejavnosti, povezane s prevozom;
5. »mobilni delavec« pomeni delavca, ki je sestavni del potujočega osebja, vključno s pripravniki, ki dela za podjetje, ki opravlja komercialne prevoze ali prevoze za lastne potrebe potnikov ali blaga v cestnem prometu; mobilni delavec je tudi voznik, razen samozaposlenih voznikov iz 6. točke tega člena;
6. »samozaposleni voznik ali voznica (v nadaljnjem besedilu: samozaposleni voznik)« pomeni posameznika, katerega glavna dejavnost je cestni prevoz potnikov ali blaga, ima za to dejavnost izdano licenco, dela zase in ni vezan na delodajalca s pogodbo o zaposlitvi ali kakršnimkoli drugim hierarhičnim razmerjem, ki si prosto organizira delo, katerega prihodki so odvisni od dobička, ki ga ustvari in ki ima sam ali skupaj z drugimi samozaposlenimi vozniki poslovna razmerja z več strankami. Za potrebe tega zakona so vsi vozniki, ki ne izpolnjujejo pogojev iz te točke, mobilni delavci;
7. »oseba, ki opravlja mobilno dejavnost v cestnem prevozu,« pomeni katerega koli mobilnega delavca ali samozaposlenega voznika, ki opravlja tovrstne dejavnosti;
8. »teden« pomeni čas med 00. uro v ponedeljek in 24.00 uro v nedeljo;
9. »ponoči« pomeni čas med 23. uro in 6. uro;
10. »nočno delo« pomeni vsako delo, ki se opravlja ponoči.
Vsi ostali pojmi, uporabljeni v tem zakonu, se uporabljajo v skladu s pomenom, ki ga določata uredbi iz 1. člena tega zakona.

(1) Najdaljši tedenski delovni čas se lahko poveča na 60 ur samo, če se v teku štirih mesecev ne preseže tedenskega povprečja 48 ur.
(2) Ne glede na prvi odstavek tega člena se uporabljajo določbe četrtega in petega pododstavka prvega odstavka 6. člena Uredbe 3820/85/EGS, ali, če je to potrebno, četrtega pododstavka prvega odstavka 6. člena AETR, vendar tudi v tem primeru le, če se v teku štirih mesecev ne preseže tedenskega povprečja 48 ur.
(3) Če mobilni delavec opravlja delo za različne delodajalce, predstavlja delovni čas seštevek delovnih ur pri vseh delodajalcih. Delodajalec mobilnega delavca, ki dela pri več delodajalcih, pisno zaprosi za evidenco ali obračun delovnega časa, ko je delal pri drugem delodajalcu. Mobilni delavec mora ta obračun zagotoviti v pisni obliki.

(1) Razen če Uredba Sveta 3820/85/EGS ali AETR ne zagotavljata večjega varstva, morajo osebe, ki opravljajo mobilno dejavnost v cestnem prevozu, imeti najkasneje po šestih urah neprekinjenega dela odmor. Delovni čas se prekine z odmorom, ki traja najmanj 30 minut, če skupno število do tedaj opravljenih delovnih ur znaša med šest in devet ur, ter z odmorom najmanj 45 minut, če skupno število delovnih ur znaša več kot devet ur.
(2) Odmori iz prejšnjega odstavka se lahko razdelijo na več obdobij tekom delovnega časa, vendar mora vsako izmed obdobij trajati vsaj 15 minut.

Določbe Uredbe 3820/85/EGS o času počitka za mobilne delavce veljajo tudi za pripravnike, če pa ni mogoče uporabiti teh določb, se uporabljajo zanje določbe AETR.

(1) Če mobilni delavec opravlja nočno delo štiri ure ali več, njegov skupni dnevni delovni čas ne sme presegati deset ur v vsakem 24-urnem obdobju.
(2) Plačilo za nočno delo se delavcem dodeli v skladu z veljavnimi predpisi v Republiki Sloveniji oziroma kolektivnimi pogodbami, pri čemer ne sme biti tako, da bi ogrožalo varnost cestnega prometa.

(1) Delodajalci so mobilne delavce dolžni seznaniti z določbami uredb, navedenih v 1. členu tega zakona, z določbami tega zakona ter drugih predpisov, kolektivnih pogodb ali svojih splošnih aktov, ki so bili sprejeti na podlagi tega zakona oziroma za njegovo izvrševanje.
(2) Delodajalci morajo poskrbeti, da se evidentira delovni čas oseb, ki opravljajo mobilne dejavnosti v cestnem prevozu. O tem vodijo evidenco, ki jo hranijo na sedežu prevoznika najmanj dve leti po preteku obdobja, na katero se ti nanašajo. Podatki za posamezno osebo, ki opravlja mobilno dejavnost, se morajo v evidenco vpisati čimprej, nikakor pa ne kasneje kot 28 dni po prejšnjem vpisu podatkov za isto osebo. Način prepisovanja podatkov iz zapisovalnih naprav in način vodenja evidence podrobneje predpiše minister oziroma ministrica, pristojna za promet (v nadaljnjem besedilu: minister).
(3) Podatki iz prejšnjega odstavka se morajo hraniti tudi v primeru razgradnje posamezne zapisovalne naprave za nadzor delovnega časa mobilnih delavcev.
(4) Delodajalci na zahtevo mobilnim delavcem zagotovijo kopije evidenc opravljenih delovnih ur.

(1) Razen, če ta zakon za posamezne upravne naloge ne določa drugače, je za izvajanje upravnih nalog, potrebnih za izvrševanje Uredbe 3820/85/EGS in za izvrševanje Uredbe 3821/85/EGS, pristojna Direkcija Republike Slovenije za ceste (v nadaljnjem besedilu: Direkcija).
(2) Za izdajanje podzakonskih predpisov za izvrševanje Uredbe 3820/85/EGS in Uredbe 3821/85/EGS ter za izvrševanje tega zakona je pristojen minister.

Odobritev tipa tahografa iz II. poglavja Uredbe 3821/85/EGS se izvede v državi članici v skladu s 5. členom te uredbe.

(1) Pravne ali fizične osebe, ki pridobijo odobritev Direkcije v skladu z Uredbo 3821/85/EGS in tem zakonom (v nadaljnjem besedilu: delavnica) za opravljanje naslednjih postopkov:
– nameščanje in programiranje;
– preverjanje in pregledovanje;
– popravilo in razgradnjo zapisovalnih naprav,
lahko opravljajo znotraj teh postopkov naslednje naloge: aktivirajo, kontrolirajo, servisirajo, kalibrirajo, plombirajo zapisovalne naprave, prenašajo podatke z njih, ugotavljajo nezmožnost prenosa podatkov z njih, jih odstranjujejo in razgrajujejo ter izdelujejo zanje indentifikacijske ploščice (v nadaljnjem besedilu: naloge delavnice).
(2) Odobritev za opravljanje postopkov in nalog delavnic iz prejšnjega odstavka izdaja direkcija ločeno za:
– izvajanje postopkov in nalog delavnice na zapisovalni opremi iz Priloge I Uredbe 3821/85/EGS;
– izvajanje postopkov in nalog delavnice na zapisovalni opremi iz Priloge IB Uredbe 3821/85/EGS.
(3) V odobritvi delavnice je treba navesti, katere postopke in naloge delavnice lahko izvaja delavnica.
(4) Ista delavnica ima lahko obe odobritvi iz drugega odstavka tega člena.
(5) Odobritev izda Direkcija za pet let.
(6) O odobritvi odloči Direkcija v upravnem postopku, razen če Uredba 3821/85/EGS ali ta zakon ne določata drugačnih pravil postopka.
(7) Delavnica mora v roku 60 dni pred iztekom veljavnosti odobritve podati vlogo za podaljšanje odobritve.
(8) Ob vsaki spremembi lastništva, upravitelja oziroma upraviteljice (v nadaljnjem besedilu: upravitelj) v skladu s 17. členom tega zakona ali spremembi glede zaposlenih ljudi, ki opravljajo postopke in naloge delavnice (v nadaljnjem besedilu: tehnik), mora delavnica obvestiti Direkcijo v roku osmih dni po nastanku spremembe.
(9) Način izvajanja postopkov in nalog delavnice podrobneje predpiše minister.

(1) Odobritev izda Direkcija posamezni delavnici vsaj za enega od postopkov iz prve, druge in tretje alinee prvega odstavka prejšnjega člena, in sicer za preverjanje in preglede za zapisovalne naprave vseh odobrenih tipov, za ostale postopke delavnice pa vsaj enega odobrenega tipa zapisovalne naprave.
(2) Ob odobritvi določi Direkcija delavnici oznako odobritve in oznako plombiranja, ki ju mora delavnica namestiti na vidno mesto, tako da ju obiskovalci delavnice lahko opazijo in so s tem seznanjeni, da jim bo delavnica zagotovila ustrezno storitev v skladu s predpisi na tem področju.

(1) Za pridobitev odobritve po posameznem postopku in nalogi mora delavnica izpolnjevati naslednje pogoje:
– da izkaže, da bo postopke in naloge, za katere bo pridobila odobritev in so navedeni v 11. členu tega zakona, izvajala tako, da je zagotovljena sledljivost izvajanja postopkov in nalog;
– da ima ustrezne prostore na območju Republike Slovenije, opremo in orodje ter zaposlene usposobljene tehnike, tako da lahko izvaja vse aktivnosti, ki jih morajo izvajati delavnice v skladu z uredbama iz 1. člena tega zakona;
– da je dostop do delavnice enostaven, prepoznaven in da ne ovira cestnega prometa;
– da zagotovi ustrezno zanesljivost meritev v zvezi z zapisovalnimi napravami;
– da zoper njo ni uveden stečajni postopek, postopek prisilne poravnave ali likvidacije;
– da delavnica, član njene uprave oziroma poslovodja ali pri njej zaposleni tehnik niso bili pravnomočno obsojeni za kaznivo dejanje, ki se preganja po uradni dolžnosti in je bilo izvršeno pri opravljanju nalog v zvezi z zapisovalnimi napravami, obsodba pa še ni bila izbrisana;
– da za kaznivo dejanje iz prejšnje alinee ni bil začet kazenski postopek;
– da član uprave oziroma poslovodja v zadnjih petih letih ni bil član uprave ali poslovodja v delavnici, kateri je bila odobritev odvzeta;
– da ima ustrezno urejeno razmerje s proizvajalcem zapisovalne opreme glede na postopke in naloge, ki jih opravljajo;
– da ima prostore in opremo, ki omogoča, da bodo zapisi in dokumentacija o vseh aktivnostih, povezanih s zapisovalnimi napravami, in podatki, ki so zabeleženi na njih, ustrezno shranjeni in dostopni nadzornim organom, in da bodo osebni podatki varovani v skladu s predpisi o varstvu osebnih podatkov;
– da ima poravnane vse dospele obveznosti iz davkov in drugih javnih dajatev;
– da njej ali osebi, katere univerzalni pravni naslednik je delavnica, v zadnjih petih letih ni bila odvzeta odobritev;
– da ima v svojem delovnem osebju najmanj enega tehnika, ki izpolnjuje pogoje iz 17. člena tega zakona;
– da ima imenovanega upravitelja, ki izvaja naloge iz 17. člena tega zakona;
– da ima oglasno desko, na kateri bodo informacije v skladu s 17. členom tega zakona.
(2) Minister lahko predpiše podrobnejše pogoje in način dokazovanja, s katerimi vlagatelj dokazuje izpolnjevanje pogojev, postopke za njeno odobritev, vsebino in obliko vloge za izdajo odobritve ali njeno podaljšanje.

(1) Direkcija z odločbo odvzame odobritev delavnice, če ugotovi:
– da delavnica ne izpolnjuje več pogojev iz prejšnjega člena;
– da delavnica ali zaposleni pri svojem delu ne spoštujejo določb Uredbe 3821/85/EGS, tega zakona in podzakonskih aktov, sprejetih na njegovi podlagi;
– da je delavnica dala lažne izjave, podatke ali listine v postopku pridobivanja odobritve ali preverjanja izpolnjevanja pogojev za pridobitev odobritve;
– da delavnica opravlja delo tako, da lahko postane njeno delovanje vprašljivo (na primer s prirejanjem kalibracijskih parametrov ali opreme v vozilih, s čimer bi lahko vplivala na napačno meritev voznikovih ur v vozilih ali lažno kalibracijo);
– da je delavnica prirejala varnostne elemente na zapisovalnih opremi,
in je storjena kršitev iz prejšnjih alinej take narave ali tako huda, da ni mogoče pričakovati, da bo delavnica v bodoče zakonito in pravilno opravljala naloge iz prvega odstavka 11. člena tega zakona.
(2) Z odločbo o odvzemu odobritve se odvzamejo vse odobritve posamezne delavnice.
(3) Pritožba zoper odločbo o odvzemu odobritve ne zadrži izvršitve.
(4) Z odločbo o odvzemu se delavnici naloži, da mora v roku treh dni od prejema odločbe o odvzemu Direkciji dati vse kartice delavnice, oznako za plombiranje in vso dokumentacijo ter evidence, ki jih je dolžna voditi po Uredbi 3821/85/EGS in tem zakonu ter na njegovi podlagi izdanimi predpisi.
(5) O odvzemu odobritve, odvzetih karticah in opremi za plombiranje Direkcija obvesti vse proizvajalce zapisovalnih naprav, Komisijo Evropske unije in nadzorne organe iz 32. člena tega zakona.