(1) Ta zakon določa način ter časovni okvir izvajanja načela srednjeročne uravnoteženosti prihodkov in izdatkov proračunov države brez zadolževanja (v nadaljevanjem besedilu: srednjeročna uravnoteženost), merila za določitev izjemnih okoliščin, v katerih se lahko odstopi od srednjeročne uravnoteženosti, in način ravnanja ob njihovem nastopu oziroma prenehanju.

(2) S tem zakonom se ureja tudi delovanje Fiskalnega sveta kot neodvisnega in samostojnega državnega organa.

(3) S tem zakonom se v pravni red Republike Slovenije delno prenaša Direktiva Sveta 2011/85/EU z dne 8. novembra 2011 o zahtevah v zvezi s proračunskimi okviri držav članic (UL L št. 306 z dne 23. 11. 2011, str. 41).

Izrazi, uporabljeni v tem zakonu, imajo naslednji pomen:

1. »prihodki in izdatki proračunov države« so prihodki in izdatki, kot so določeni z Evropskim sistemom računov (v nadaljnjem besedilu: metodologija ESA);
2. »metodologija ESA« je evropski sistem nacionalnih in regionalnih računov, kot ga določa uredba Evropske unije (v nadaljnjem besedilu: EU), ki ureja Evropski sistem nacionalnih in regionalnih računov v EU;
3. »proračuni države« so zbirni konsolidirani računi prihodkov in izdatkov vseh institucionalnih enot sektorja država;
4. »sektor država« zajema vse institucionalne enote, ki so v skladu z uredbo, ki ureja standardno klasifikacijo institucionalnih sektorjev, uvrščene v sektor S.13;
5. »srednjeročnost« pomeni obdobje gospodarskega cikla, v katerem dejanska raven bruto domačega proizvoda (v nadaljnjem besedilu: BDP) iz nadpotencialne ravni BDP preide v podpotencialno raven in se v povprečju izenači s potencialno ravnjo BDP;
6. »potencialna raven BDP« je ocenjena raven BDP, ki bi jo gospodarstvo doseglo s takšno uporabo kapitala in dela, ki nima inflacijskih učinkov. Potencialna raven BDP se izračuna na podlagi skupne metodologije, ki se v EU uporablja v okviru postopkov nadzora nad javnofinančnimi politikami na podlagi pogodbe, ki ureja delovanje EU;
7. »strukturni saldo sektorja država« je dejanska razlika med prihodki in izdatki sektorja država v posameznem letu, prilagojena za učinke, ki so ocenjeni kot posledica gospodarskega cikla, brez upoštevanja učinkov enkratnih oziroma začasnih ukrepov, opredeljenih v Paktu za stabilnost in rast;
8. »ciljni saldo sektorja država« je načrtovana razlika med prihodki in izdatki sektorja država;
9. »srednjeročni fiskalni cilj« je ciljni srednjeročni strukturni saldo sektorja država, določen v skladu s prevzetimi mednarodnimi obveznostmi ter pravili in akti, ki urejajo ekonomsko upravljanje v državah članicah EU;
10. »blagajne javnega financiranja« so državni proračun, občinski proračuni, Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije (v nadaljnjem besedilu: pokojninska blagajna) in Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (v nadaljnjem besedilu: zdravstvena blagajna);
11. »Pakt za stabilnost in rast« sestavljajo: uredba EU, ki ureja okrepitev nadzora nad proračunskim stanjem ter nadzor in usklajevanje gospodarskih politik in uredba EU, ki ureja pospešitev in razjasnitev izvajanja postopka v zvezi s čezmernim primanjkljajem.
12. »proizvodna vrzel« je razlika med dejanskim in potencialnim BDP nekega leta v odstotkih potencialnega BDP, kot to opredeljuje Pakt za stabilnost in rast.
13. »elastičnost salda sektorja država na proizvodno vrzel« je občutljivost salda sektorja država na gospodarski cikel, kot to opredeljuje Pakt za stabilnost in rast.

(1) Prihodki in izdatki proračunov države so srednjeročno uravnoteženi brez zadolževanja, če strukturni saldo sektorja država v posameznem letu ni nižji od minimalne vrednosti, določene v ratificirani mednarodni pogodbi, ki ureja stabilnost, usklajevanje in upravljanje v ekonomski in monetarni uniji, v srednjeročnem obdobju pa je najmanj izravnan ali je v presežku.

(2) Srednjeročno uravnoteženost iz prejšnjega odstavka se zagotavlja tako, da se ob upoštevanju predvidenega obsega prihodkov načrtovani obseg izdatkov sektorja država navzgor omeji na raven, s katero se zagotovi upoštevanje pravila iz prejšnjega odstavka.

(3) Zgornjo mejo obsega izdatkov sektorja država v posameznem letu, v katerem je raven BDP pod potencialno, se izračuna tako, da se predviden obseg prihodkov sektorja država zmanjša za napovedani obseg potencialnega BDP, pomnožen s faktorjem, ki odraža najnižji dovoljeni strukturni saldo sektorja država glede na določbe ratificirane mednarodne pogodbe, ki ureja stabilnost, usklajevanje in upravljanje v ekonomski in monetarni uniji, in stanje gospodarstva v ciklu, oziroma matematično na naslednji način:

E ≤ R-k*YP, kjer je k=mSS+á*OG

E = Načrtovani izdatki sektorja država

R = Predvideni prihodki sektorja država

k = Faktor, ki odraža najnižji dovoljeni strukturni saldo sektorja država glede na določbe ratificirane mednarodne pogodbe, ki ureja stabilnost, usklajevanje in upravljanje v ekonomski in monetarni uniji, in stanje gospodarstva v ciklu

YP = Napovedani obseg potencialnega BDP

mSS = Faktor, ki odraža najnižji dovoljeni strukturni saldo v % BDP

á = Elastičnost salda sektorja država na proizvodno vrzel

OG = Proizvodna vrzel.

(4) Zgornjo mejo obsega izdatkov sektorja država v posameznem letu, v katerem je raven BDP nad potencialno, se izračuna tako, da se predviden obseg prihodkov sektorja država zmanjša za napovedani obseg potencialnega BDP, pomnožen s faktorjem, ki odraža stanje gospodarstva v poslovnem ciklu, oziroma matematično na naslednji način:

E ≤ R-m*YP, kjer je m=á*OG;

E = Načrtovani izdatki sektorja država

R = Predvideni prihodki sektorja država

m = Faktor, ki odraža stanje gospodarstva v poslovnem ciklu

YP = Napovedani obseg potencialnega BDP

á = Elastičnost salda sektorja država na proizvodno vrzel

OG = Proizvodna vrzel.

(5) Načrtovan obseg izdatkov iz drugega odstavka tega člena, ki ne sme presegati zgornje meje obsega izdatkov, izračunane v skladu s tretjim oziroma četrtim odstavkom tega člena, ne vsebuje izdatkov, ki imajo skladno z oceno Evropske komisije naravo začasnih oziroma enkratnih izdatkov, opredeljenih v Paktu za stabilnost in rast.

(6) Če se spremeni Pakt za stabilnost in rast ali Državni zbor Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: državni zbor) ratificira spremembo mednarodne pogodbe, ki ureja stabilnost, usklajevanje in upravljanje v ekonomski in monetarni uniji, se ustrezno spremeni tudi način izračuna zgornje meje obsega izdatkov sektorja država iz tretjega in četrtega odstavka tega člena.

Za zagotavljanje spoštovanja srednjeročne uravnoteženosti iz prejšnjega člena je treba pri načrtovanju in ocenjevanju obsega prihodkov in izdatkov proračunov sektorja država upoštevati tveganja, ki bi lahko negativno vplivala na makroekonomsko stabilnost in s tem na prihodke in izdatke proračunov sektorja država ter dolgoročno vzdržnost javnega financiranja in obseg dolga sektorja država.

(1) Presežki, ki jih posamezna institucionalna enota sektorja država ustvari v posameznem letu, se zbirajo na ločenem računu.

(2) Če je institucionalna enota sektorja država zadolžena, se presežki iz prejšnjega odstavka lahko uporabijo le za odplačevanje glavnic njenega dolga.

(3) Če institucionalna enota sektorja država nima dolgov, se ustvarjeni presežki iz prvega odstavka tega člena uporabijo za financiranje primanjkljajev v obdobjih podpotencialne ravni BDP, za financiranje izpada prihodkov oziroma povečanja izdatkov zaradi okoliščin iz prvega odstavka 12. člena tega zakona ali za financiranje investicij v naslednjih letih.

(4) Ne glede na drugi ali tretji odstavek se lahko ustvarjeni presežki iz prvega odstavka tega člena, ob predhodnem soglasju ustanovitelja posamezne institucionalne enote sektorja država, izjemoma uporabijo tudi za povečanje premoženja te institucionalne enote.

(5) Ne glede na drugi, tretji ali četrti odstavek tega člena, lahko, po postopku in v primerih, ki so določeni s predpisi, ki urejajo javne finance, ustanovitelj institucionalne enote sektorja država zahteva vplačilo presežkov javnih prihodkov nad javnimi izdatki v proračun ustanovitelja.

(1) Okvir za pripravo proračunov sektorja država (v nadaljnjem besedilu: okvir) je akt, v katerem se v skladu s 3. členom tega zakona za posamezna leta določi ciljni saldo sektorja država in najvišji obseg izdatkov sektorja država. Okvir sprejme državni zbor na predlog Vlade Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: vlada) vsako leto za najmanj tri prihodnja leta.

(2) Vlada predlog okvira posreduje državnemu zboru in Fiskalnemu svetu najkasneje 20 dni pred rokom za posredovanje Programa stabilnosti Evropski komisiji skupaj z osnutkom Programa stabilnosti. Program stabilnosti je akt, ki vsebuje opis politike in ukrepov za doseganje ciljev iz prvega in tretjega odstavka tega člena in določa tudi srednjeročni fiskalni cilj. Državni zbor sprejme okvir najkasneje pet dni pred rokom, določenim za posredovanje Programa stabilnosti Evropski komisiji.

(3) V okviru se za posamezna leta določi tudi:

• ciljni saldo ter najvišji obseg izdatkov za državni proračun,
• ciljni skupni saldo in najvišji skupni obseg izdatkov občinskih proračunov,
• najvišji obseg izdatkov za pokojninsko blagajno,
• najvišji obseg izdatkov za zdravstveno blagajno.

(4) Po sprejemu okvira vlada sprejme Program stabilnosti, ki mora biti skladen z okvirom, in ga posreduje Evropski komisiji.

(5) Če državni zbor ne sprejme okvira v roku iz drugega odstavka tega člena, sprejme vlada Program stabilnosti, ki je skladen z zadnjim sprejetim okvirom. Če zadnji sprejeti okvir ne določa ciljev iz prvega in tretjega odstavka tega člena za leta, na katera bi se moral nanašati Program stabilnosti, jih določi vlada v skladu s 3. členom tega zakona.

(6) Če vlada do 15. septembra tekočega leta ugotovi, da so se spremenile okoliščine, na podlagi katerih je bil sprejet okvir, državnemu zboru in Fiskalnemu svetu ob posredovanju predloga državnega proračuna ali njegovih sprememb posreduje v sprejem tudi predlog spremembe okvira. Državni zbor spremembo okvira sprejme ob sprejemu državnega proračuna ali njegovih sprememb.

(7) Način upoštevanja ciljev, določenih v okviru, v vseh fazah načrtovanja proračunov sektorja država, se podrobneje uredi v predpisih, ki urejajo javne finance.