Zakon ureja javno službo na področju knjižnične dejavnosti, tako da določa:
Ta zakon ureja knjižnično dejavnost, ki se financira iz javnih sredstev, tako da določa:
– dejavnost, ustanovitev, financiranje in nadzor knjižnic, ki se financirajo iz javnih sredstev ter knjižničnega informacijskega servisa za izmenjavo podatkov v nacionalnem vzajemnem bibliografskem sistemu,
– nacionalni vzajemni bibliografski sistem in pogoje za vključitev v ta sistem,
– naloge Nacionalnega sveta za knjižnično dejavnost.
Pojem knjižnična dejavnost iz prejšnjega odstavka vključuje tudi sodobne informacijske sestavine te dejavnosti.

Knjižnična dejavnost, ki se financira iz javnih sredstev, se izvaja kot knjižnična javna služba ali kot knjižnična dejavnost, potrebna za izvajanje javne službe na področju vzgoje in izobraževanja.
Knjižnično javno službo izvajajo splošne, visokošolske, specialne in nacionalna knjižnica.
Knjižnično dejavnost, potrebno za izvajanje javne službe na področju vzgoje in izobraževanja, izvajajo šolske knjižnice.

Knjižnična dejavnost, ki je javna služba, zajema:
Knjižnična dejavnost, ki je knjižnična javna služba, zajema:
– zbiranje, obdelovanje, hranjenje in posredovanje knjižničnega gradiva,
– zagotavljanje dostopa do knjižničnega gradiva in elektronskih publikacij,
– izdelovanje knjižničnih katalogov, podatkovnih zbirk in drugih informacijskih virov,
– posredovanje bibliografskih in drugih informacijskih proizvodov in storitev,
– sodelovanje v medknjižnični izposoji in posredovanju informacij,
– pridobivanje in izobraževanje uporabnikov,
– informacijsko opismenjevanje,
– varovanje knjižničnega gradiva, ki je kulturni spomenik,
– drugo bibliotekarsko, dokumentacijsko in informacijsko delo.
Knjižnična dejavnost, potrebna za izvajanje javne službe na področju vzgoje in izobraževanja, izhaja iz potreb te dejavnosti in zajema posamične, z njo povezane naloge iz prejšnjega odstavka ter glede na te potrebe tudi druge naloge, določene s področnim zakonom.
Javna služba je tudi dejavnost knjižničnega informacijskega servisa za izmenjavo podatkov v nacionalnem vzajemnem bibliografskem sistemu, ki je namenjena zagotavljanju:
– pogojev za delovanje vzajemnega bibliografskega sistema,
– dostopnosti elektronskih virov informacij v tem sistemu.
Dejavnost iz tega člena izvajajo javni zavodi osebe javnega prava, na podlagi koncesije pa tudi druge pravne osebe in posamezniki. Njen obseg se določi s programom dela in finančnim načrtom oziroma s koncesijsko pogodbo.

Knjižnica je pravna oseba ali njena organizacijska enota, ki izvaja knjižnično dejavnost.
Knjižnica je pravna oseba, njena organizacijska enota, ki izvaja knjižnično dejavnost, ali njena organizacijska enota oziroma njen del, ki izvaja knjižnično dejavnost, potrebno za izvajanje javne službe na področju vzgoje in izobraževanja.
Po prevladujočem krogu uporabnic in uporabnikov (v nadaljnjem besedilu: uporabniki) so knjižnice:
– splošne,
– šolske,
– visokošolske,
– specialne,
– nacionalna.

Uporabniki imajo pravico do brezplačnih osnovnih storitev, kot so:
– izposoja gradiva,
– posredovanje informacij o gradivu in iz gradiva,
– bibliopedagoško delo.
Vlada Republike Slovenije določi z uredbo tudi druge osnovne storitve uporabnikom ter okvirno obratovalni čas knjižnic in način njihovega poslovanja, pri čemer posebej opredeli tiste storitve, ki ne povzročajo knjižnicam dodatnih stroškov, kot brezplačne.
Vlada Republike Slovenije določi z uredbo tudi druge osnovne storitve uporabnikom ter okvirno obratovalni čas knjižnic, ki izvajajo knjižnično javno službo, in način njihovega poslovanja, pri čemer posebej opredeli tiste storitve, ki ne povzročajo knjižnicam dodatnih stroškov, kot brezplačne.

Knjižnice se vpišejo v razvid knjižnic, ki ga vodi nacionalna knjižnica.
Vpis v razvid izvede nacionalna knjižnica potem, ko prejme pravnomočno odločbo iz 36. člena tega zakona.

Knjižnice imajo za potrebe svojega dela in za zavarovanje gradiva pravico, da v skladu s predpisi o varstvu osebnih podatkov zbirajo in obdelujejo naslednje osebne podatke svojih uporabnikov: ime in priimek, datum in kraj rojstva, naslov stalnega in začasnega bivališča, izobrazba, zaposlitev ali šola.
Osebni podatki iz prejšnjega odstavka se zbrišejo eno leto po izpolnitvi namena, zaradi katerega so bili zbrani.
Uporabnik knjižnice je fizična oseba, ki uporablja osnovne storitve knjižnic.
Član knjižnice je uporabnik, ki se včlani v knjižnico, da bi lahko uporabljal storitve, ki jih knjižnica omogoča le članom, in sicer zaradi zagotavljanja sledljivosti izposojenega knjižničnega gradiva, obnavljanja poškodovanega knjižničnega gradiva, izpolnjevanja pogodbenih obveznosti, vezanih na uporabo določenih vrst knjižničnega gradiva, izpolnjevanja obveznosti, vezanih na avtorske in sorodne pravice in podobno. Knjižnica trajanje članstva opredeli v pravilih o splošnih pogojih poslovanja. Trajanje članstva je lahko največ pet let z možnostjo podaljšanja.
Knjižnice imajo za potrebe izvajanja svoje dejavnosti, zavarovanja knjižničnega gradiva ter nudenja posebnih ugodnosti določenim kategorijam članov pravico, da v skladu s predpisi o varstvu osebnih podatkov zbirajo in obdelujejo naslednje osebne podatke svojih članov: ime in priimek, datum in kraj rojstva, naslov stalnega oziroma začasnega bivališča, kategorijo člana, podatke za obveščanje (telefonska številka oziroma naslov elektronske pošte). Z osebno privolitvijo člana lahko zbirajo tudi podatek o izobrazbeni ravni, ki ga uporabljajo za potrebe načrtovanja nabave knjižničnega gradiva ter organizacije storitev za ciljne skupine članov.
Osebni podatki o članih se v zbirki iz prejšnjega odstavka vodijo še največ eno leto od poteka članstva v knjižnici. Potem se izbrišejo oziroma anonimizirajo. Če ima član v tem času še neporavnane obveznosti do knjižnice, se njegovi osebni podatki izbrišejo oziroma anonimizirajo, ko so obveznosti poravnane.
Član knjižnice je lahko tudi pravna oseba, ki uporablja storitve knjižnice preko svojih zaposlenih.
Knjižnice, ki izvajajo knjižnično javno službo, svojim članom lahko zaračunajo letno članarino.

Knjižnice, ki izvajajo knjižnično javno službo, morajo imeti:
– ustrezen obseg in izbor strokovno urejenega knjižničnega gradiva,
– ustrezno število ustrezno usposobljenih strokovnih delavcev,
– ustrezen prostor in opremo,
– ustrezno organizacijo knjižnične dejavnosti.
Minister, pristojen za kulturo, sprejme, v soglasju z ministrom, pristojnim za šolstvo in znanost, pravilnik, s katerim podrobneje določi pogoje iz prejšnjega odstavka za posamezne vrste knjižnic.
Izpolnjevanje pogojev iz prejšnjega odstavka ugotavlja pristojno ministrstvo iz 58. člena tega zakona z odločbo, ki jo prejmejo ustanovitelj, knjižnica in nacionalna knjižnica.
Knjižnica lahko začne z izvajanjem knjižnične dejavnosti po pravnomočnosti odločbe iz prejšnjega odstavka razen splošne knjižnice, ki lahko začne z izvajanjem te dejavnosti po vpisu v sodni register.
Knjižnice, ki izvajajo knjižnično javno službo, morajo imeti:
– ustrezen obseg in izbor strokovno urejenega knjižničnega gradiva,
– ustrezno število ustrezno usposobljenih strokovnih delavcev,
– ustrezen prostor in opremo,
– ustrezno organizacijo knjižnične dejavnosti.
Minister, pristojen za kulturo, sprejme pravilnik, s katerim podrobneje določi pogoje iz prejšnjega odstavka za posamezne vrste knjižnic.
Izpolnjevanje pogojev iz prvega odstavka tega člena ugotavlja nacionalna knjižnica na podlagi javnega pooblastila z odločbo, razen za splošne knjižnice, za katere izpolnjevanje pogojev ugotavlja ministrstvo, pristojno za kulturo, v skladu z 22. členom tega zakona. O pritožbi zoper odločbo nacionalne knjižnice odloča ministrstvo, ki je na podlagi 58. člena tega zakona pristojno za nadzor.
Če knjižnica, ki izvaja knjižnično javno službo, v celoti izpolnjuje pogoj iz četrte alineje prvega odstavka tega člena, ne dosega pa minimalnih številčnih vrednosti pogojev iz prve, druge in tretje alineje prvega odstavka tega člena, se v odločbi določi pogoj, da mora knjižnica pogoje iz prvega odstavka tega člena v celoti izpolniti v treh letih.
Knjižnica, ki izvaja knjižnično javno službo, lahko začne izvajati knjižnično dejavnost po pravnomočnosti odločbe o izpolnjevanju pogojev iz prvega odstavka tega člena ali pravnomočnosti odločbe iz prejšnjega odstavka, razen splošne knjižnice, ki lahko začne izvajati knjižnično dejavnost po vpisu v sodni register.
Minister, pristojen za kulturo, predpiše minimalne številčne vrednosti pogojev iz prve, druge in tretje alineje prvega odstavka tega člena.

Minister, pristojen za kulturo, sprejme v soglasju z ministrom, pristojnim za šolstvo in znanost, na podlagi strokovnih priporočil iz 11. člena tega zakona, normative za načrtovanje razvoja splošnih, visokošolskih in šolskih knjižnic v naslednjih treh letih. Na njihovi osnovi pripravi knjižnica v soglasju s svojim ustanoviteljem triletni razvojni načrt.
Ustreznost pogojev iz drugega odstavka prejšnjega člena preverja nacionalna knjižnica praviloma vsaka tri leta na podlagi statističnih in drugih podatkov ter ministru, pristojnemu za kulturo, predlaga njihovo dopolnitev oziroma spremembo.
Nacionalna knjižnica določi obseg in vrsto podatkov iz prejšnjega odstavka na podlagi mednarodnih strokovnih priporočil in veljavnih predpisov.
Knjižnice, ki izvajajo knjižnično javno službo, so dolžne posredovati podatke o svojem delovanju nacionalni knjižnici, ki določi obdobje zbiranja in rok za oddajo podatkov.
Podatki o delovanju knjižnic so javni.