(1) Ne glede na določbe prvega odstavka prejšnjega člena se dostop do zahtevane informacije javnega značaja poslovnih subjektov pod prevladujočim vplivom oseb javnega prava dovoli, če gre za osnovne podatke o sklenjenih pravnih poslih iz prve alineje prvega odstavka 4.a člena tega zakona, in sicer:
– podatek o vrsti posla;
– o pogodbenem partnerju, in sicer za pravno osebo: naziv ali firma, sedež, poslovni naslov in račun pravne osebe ter za fizično osebo: osebno ime in kraj bivanja;
– pogodbena vrednost in višina posameznih izplačil;
– datum in trajanje posla in
– enaki podatki iz aneksa k pogodbi.
(2) Ne glede na določbe prvega odstavka prejšnjega člena se z namenom povečanja transparentnosti nad porabo sredstev poslovnih subjektov pod prevladujočim vplivom oseb javnega prava dovoli dostop do zahtevanih informacij javnega značaja iz druge alineje prvega odstavka 4.a člena tega zakona.
(3) Ne glede na določbo prvega odstavka tega člena lahko zavezanci, katerih informacije javnega značaja se ne posredujejo v svetovni splet v skladu s četrtim odstavkom 10.a člena tega zakona, zavrnejo dostop do osnovnih podatkov o poslih iz prvega odstavka tega člena, če izkažejo, da bi razkritje huje škodovalo njihovemu konkurenčnemu položaju na trgu, razen če se ti podatki nanašajo na pravne posle, ki obsegajo donatorske, sponzorske, svetovalne, avtorske ali druge intelektualne storitve ali druge pravne posle, s katerimi se dosega enak učinek.
(4) Pod pogoji iz prejšnjega odstavka lahko gospodarske družbe iz prve alineje drugega odstavka 1.a člena tega zakona, v katerih je delež oseb javnega prava v osnovnem kapitalu, posamično ali skupaj, 100 %, z izjemo javnih podjetij v skladu z zakonom, ki ureja gospodarske javne službe, zavrnejo dostop do osnovnih podatkov o poslih iz prvega odstavka tega člena, razen kolikor ti predstavljajo podatke, ki se jih spletno objavlja na podlagi četrtega odstavka 10.a člena tega zakona.
(5) Ne glede na določbe prvega odstavka 4.a člena in prvega odstavka prejšnjega člena so v primeru, kadar je poslovni subjekt pod prevladujočim vplivom oseb javnega prava banka iz tretjega odstavka 1.a člena tega zakona, prosto dostopne informacije javnega značaja tudi naslednje informacije, neposredno povezane s krediti neplačnikov kot tveganimi postavkami, ki se vodijo kot slabitve v bilancah te banke in ki so bili iz takšne banke preneseni na DUTB ali jih je banka, na dan prenosa kreditov neplačnikov kot tveganih postavk na DUTB, vodila kot kredite neplačnikov iz šestega odstavka tega člena, za vsak posamezni kredit:
– iz pogodb o sklenjenih poslih: vrsta in vrednost posla, kreditodajalec, kreditojemalec, in sicer firma in sedež pravne osebe, datum sklenitve pogodbe;
– iz sklepov organa banke, pristojnega za odobritev posla: organ, ki je posel odobril in člani organa ter člani uprave in člani nadzornega sveta banke v času odobritve kredita, in sicer za fizično osebo: osebno ime in položaj oziroma naziv delovnega mesta;
– iz dokazil o zavarovanju: vrsta in predmet zavarovanja in
– iz pogodbe o prevzemu terjatev med banko in DUTB: firma in sedež banke in neplačnika in končna bruto izpostavljenost do posameznega neplačnika na dan prenosa na DUTB.
(6) Izraz krediti neplačnikov, ki se vodijo kot slabitve v bilancah banke iz prejšnjega odstavka pomeni kredite pravnih oseb, s sedežem v Republiki Sloveniji, ki se skladno s sklepom Banke Slovenije, ki ureja ocenjevanje izgub iz kreditnega tveganja bank in hranilnic, in ki je izdan na podlagi zakona, ki ureja bančništvo, razvrščajo v skupino D ali E, ali ki so se pri skrbnem pregledu aktive banke, ki je bil izveden v skladu z morebitnimi navodili Evropske komisije ali Evropske centralne banke, obravnavali kot krediti neplačnikov.
(7) Dostop do informacij javnega značaja iz petega odstavka tega člena zagotavlja DUTB.
(7) Dostop do informacij javnega značaja iz petega odstavka tega člena v zvezi s krediti, ki so bili preneseni na DUTB, zagotavlja DUTB. V zvezi s krediti neplačnikov, ki niso bili preneseni na DUTB, zagotavlja dostop do informacij javnega značaja iz prve, druge in tretje alineje petega odstavka tega člena banka.

(1) Z namenom krepitve preglednosti in odgovornosti upravljanja s finančnimi sredstvi, s katerimi razpolagajo zavezanci po tem zakonu in zaradi prevladujočega javnega interesa za razkritje podatkov o porabi teh sredstev, organ, pristojen za javna plačila, ustanovljen v skladu z zakonom, ki ureja opravljanje plačilnih storitev za proračunske uporabnike (v nadaljnjem besedilu: organ, pristojen za javna plačila), zbira podatke o stanju na računih in plačilnih transakcijah, ki so bile izvršene v breme računov naslednjih skupin registriranih zavezancev po tem zakonu:
– javnih gospodarskih zavodov;
– javnih podjetij v skladu z zakonom, ki ureja gospodarske javne službe;
– tistih poslovnih subjektov iz prve alineje drugega odstavka 1.a člena zakona, v katerih je delež oseb javnega prava v osnovnem kapitalu, posamično ali skupaj, 100 %.
(2) Organ, pristojen za javna plačila, vzpostavi posebne evidenčne račune o vseh plačilnih transakcijah, opravljenih v breme računov registriranih zavezancev iz prejšnjega odstavka, ki vsebuje naslednje podatke:
– račun v breme,
– naziv ali firma plačnika,
– sedež pravne osebe – plačnika,
– referenca v breme,
– datum transakcije,
– znesek transakcije,
– oznaka valute transakcije,
– račun v dobro,
– ime, naziv ali firma prejemnika v dobro,
– sedež ali naslov prejemnika,
– referenca v dobro,
– namen plačila,
– koda namena in
– druge identifikacijske oznake, uporabljene v plačilnem nalogu oziroma pri izvršitvi plačilne transakcije v skladu s predpisi in standardi na področju plačilnih storitev.
(3) Ponudniki plačilnih storitev, razen Banke Slovenije, organu, pristojnemu za javna plačila, brezplačno sporočajo podatke o stanju na računih in vseh plačilnih transakcijah, opravljenih v breme računov, ki jih imajo registrirani zavezanci iz prvega odstavka tega člena, na način, ki ga predpiše minister, pristojen za finance.
(4) Organ, pristojen za javna plačila, posreduje v svetovni splet informacije javnega značaja o transakcijah, opravljenih s strani registriranih zavezancev iz prvega odstavka tega člena in preostalih registriranih zavezancev po 1. členu tega zakona z izjemo tistih, ki so zavezani kot nosilci javnih pooblastil ali izvajalci javnih služb, če ne gre hkrati za registrirane zavezance iz prvega odstavka tega člena, in sicer:
– datum transakcije,
– znesek in valuta transakcije,
– račun, naziv ali firma in sedež prejemnika v dobro, razen, če je prejemnik fizična oseba,
– namen plačila.
(5) Registrirani zavezanci iz 1. člena in drugega odstavka 1.a člena tega zakona, ki nastopajo kot naročniki, koncedenti ali javni partnerji, v roku 48 dni od oddaje javnega naročila, podelitve koncesije ali izbire izvajalca javno-zasebnega partnerstva na podlagi postopka, ki ga urejajo zakoni, ki urejajo javno naročanje, koncesije ali javno-zasebno partnerstvo, objavijo javno dostopne informacije javnega značaja iz pogodbe o izvedbi javnega naročila, koncesijske pogodbe oziroma pogodbe o javno-zasebnem partnerstvu. Te informacije se objavijo na spletnih straneh, ki so namenjene izvajanju elektronskega javnega naročanja, v strojno-berljivem formatu. Način, možne formate in mesto objave določi minister, pristojen za upravo, v soglasju z ministrom, pristojnim za finance.
(6) Izjema v zvezi z objavo naziva ali firme in sedeža prejemnika plačil, določena v tretji alineji četrtega odstavka tega člena, ne velja za fizične osebe, ki so kot poslovni subjekti vpisani v Poslovni register Slovenije.
(7) Podatke iz drugega odstavka tega člena, ki jih ne posreduje v svetovni splet, sme organ, pristojen za javna plačila, razkriti:
– zakonitemu zastopniku, poslovodni osebi in članom organa upravljanja in nadzora v določeni pravni osebi za potrebe izvajanja nalog, določenih z zakonom in aktom o ustanovitvi;
– državnim organom, organom samoupravnih lokalnih skupnosti in nosilcem javnih pooblastil za izvajanje njihovih z zakonom predpisanih pristojnosti;
– drugim upravičencem v primerih, ki jih določa zakon.
(8) Dovoljena je brezplačna in neomejena ponovna uporaba informacij javnega značaja iz četrtega odstavka tega člena.
(9) Na podlagi zahteve za dostop do informacij javnega značaja so prosilcem podatki o plačilnih transakcijah iz tega člena, ki predstavljajo javno dostopne informacije javnega značaja, dostopni pri zavezancih po tem zakonu.
(10) DUTB informacije javnega značaja iz četrte alineje petega odstavka 6.a člena tega zakona posreduje v svetovni splet nemudoma, iz prve, druge in tretje alineje petega odstavka 6.a člena tega zakona pa v roku treh mesecev od dejanskega prevzema informacij. Podrobnejši način objave informacij iz prve, druge in tretje alineje petega odstavka 6.a člena tega zakona določi Banka Slovenije na predlog DUTB.
(11) Poslovni subjekt pod prevladujočim vplivom oseb javnega prava posreduje v svetovni splet, preko objave na svojih spletnih straneh, informacije javnega značaja iz prvega odstavka 6.a člena tega zakona, ki se nanašajo na donatorske, sponzorske, svetovalne in druge avtorske ali druge intelektualne storitve, v roku petih dni od sklenitve posla.
(12) Poslovni subjekt pod prevladujočim vplivom oseb javnega prava posreduje v svetovni splet, preko objave na svojih spletnih straneh, tudi informacije javnega značaja v zvezi z zastopniki tega poslovnega subjekta, člani poslovodnega organa, organa upravljanja ali člana nadzornega organa iz druge alineje prvega odstavka 4.a člena tega zakona, ki se nanašajo na vrsto zastopnika oziroma navedbo članstva v poslovodnem organu, organu upravljanja ali nadzornem organu in informacijo o višini prejemkov in bonitet te osebe, in sicer: osebno ime, dogovorjena višina mesečnih prejemkov, dogovorjena višina odpravnine ter skupna višina neto izplačanih prejemkov v preteklem letu.
(13) Banka iz tretjega odstavka 1.a člena tega zakona informacije javnega značaja iz prve, druge in tretje alineje petega odstavka 6.a člena tega zakona posreduje v svetovni splet, preko svojih spletnih strani, v roku treh mesecev od prenosa kreditov neplačnikov na DUTB, na način, ki ga določi Banka Slovenije v skladu z desetim odstavkom tega člena.

(1) Z globo 1.000 eurov se kaznuje za prekršek posameznik, ki uniči, skrije ali kako drugače napravi nedostopen dokument, zadevo, dosje, register, evidenco ali dokumentarno gradivo, v katerem se nahaja informacija javnega značaja, z namenom, da jo napravi nedostopno javnosti.
(2) Z globo 1.200 eurov se kaznuje odgovorna oseba organa ali poslovnega subjekta pod prevladujočim vplivom oseb javnega prava, ki stori prekršek iz prejšnjega odstavka.
(3) Z globo 800 eurov se kaznuje za prekršek odgovorna oseba organa:
– če v roku iz 23. člena tega zakona neupravičeno ne posreduje zahtevane informacije javnega značaja;
– če ne objavi kataloga informacij javnega značaja iz 8. člena tega zakona ali ne posreduje v svetovni splet informacij javnega značaja v skladu z 10. členom tega zakona;
– če v predpisanem roku ne predloži letnega poročila iz prvega odstavka 37. člena tega zakona;
– če v roku iz drugega odstavka 26. člena ne posreduje v svetovni splet informacij javnega značaja iz desetega odstavka 10.a člena tega zakona.
(4) Z globo 800 eurov se kaznuje odgovorna oseba poslovnega subjekta pod prevladujočim vplivom oseb javnega prava, ki stori prekršek iz prve alineje prejšnjega odstavka ali če ne posreduje v svetovni splet, preko objave na svojih spletnih straneh, vseh informacij javnega značaja iz enajstega ali dvanajstega odstavka 10.a člena tega zakona.
(5) Z globo 300 eurov se kaznuje za prekršek odgovorna oseba ministrstva ali organa samoupravne lokalne skupnosti, ki v predpisanem roku ne sporoči pristojni organizaciji podatkov v skladu s prvim odstavkom 3.č člena tega zakona in odgovorna oseba osebe javnega prava, ki v predpisanem roku ne sporoči pristojni organizaciji podatkov v skladu z drugim odstavkom 3.č člena tega zakona.
(6) Z globo od 700 do 1.400 eurov se kaznuje za prekršek posameznik in od 2.000 do 30.000 eurov se kaznuje za prekršek pravna oseba, samostojni podjetnik posameznik ali posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, ki ponovno uporabi informacijo javnega značaja v pridobitne namene, za katero organ zaračunava ceno ali določa druge pogoje, pa ji organ take uporabe ni dovolil v skladu s tretjim odstavkom 22. člena tega zakona.
(7) V hitrem postopku o prekršku iz prejšnjega odstavka lahko pristojni organ izreče globo v katerikoli višini znotraj predpisanih razponov.
(8) Z globo 800 eurov se kaznuje odgovorna oseba banke iz tretjega odstavka 1.a člena tega zakona, ki ne posreduje v svetovni splet, preko svojih spletnih strani, informacij javnega značaja v skladu s trinajstim odstavkom 10.a člena tega zakona.