2. Ureditev slovenskih računovodskih standardov
Ker SRS temeljijo na domačem kodeksu računovodskih načel, je v njih zajeto področje precej širše od področja, ki ga za zdaj obravnavajo mednarodni standardi računovodskega poročanja. Splošni SRS izhajajo iz zaporedja, po katerem so obravnavana računovodska načela. Teh standardov je 30, njihova že uveljavljena in sedaj delno popravljena razvrstitev pa je taka:
SRS 1 - Opredmetena osnovna sredstva
SRS 2 - Neopredmetena sredstva in dolgoročne aktivne ča­sovne razmejitve
SRS 3 - Finančne naložbe
SRS 4 - Zaloge
SRS 5 - Terjatve
SRS 6 - Naložbene nepremičnine
SRS 7 - Denarna sredstva
SRS 8 - Kapital
SRS 9 - Dolgoročni dolgovi
SRS 10 - Rezervacije in dolgoročne pasivne časovne razmejit­ve
SRS 11 - Kratkoročni dolgovi
SRS 12 - Kratkoročne časovne razmejitve
SRS 13 - Stroški amortizacije
SRS 14 - Stroški materiala in storitev
SRS 15 - Stroški dela in stroški povračil zaposlencem
SRS 16 - Stroški po vrstah, mestih in nosilcih
SRS 17 - Odhodki
SRS 18 - Prihodki
SRS 19 - Vrste poslovnega izida in denarnega izida
SRS 20 - Računovodsko predračunavanje in računovodski predračuni
SRS 21 - Knjigovodske listine
SRS 22 - Poslovne knjige
SRS 23 - Računovodsko obračunavanje in računovodski obračuni
SRS 24 - Oblike bilance stanja za zunanje poslovno poročanje
SRS 25 - Oblike izkaza poslovnega izida za zunanje poslovno poročanje
SRS 26 - Oblike izkaza denarnih tokov za zunanje poslovno poročanje
SRS 27 - Oblike izkaza gibanja kapitala za zunanje poslovno poročanje
SRS 28 - Računovodsko nadziranje in nadziranje računovodenja
SRS 29 - Računovodsko proučevanje (računovodsko analiziranje)
SRS 30 - Računovodsko informiranje
SRS od 1 do 19 obravnavajo metodiko vsebinskega izkazovanja gospodarskih kategorij, SRS od 24 do 27 metodiko oblikovnega predstavljanja gospodarskih kategorij pri zunanjem poročanju, SRS od 20 do 23 in od 28 do 30 pa metodiko delovanja na posameznih področjih računovodenja: računovodskega predračunavanja, knjigovodenja, računovodskega nadziranja, računovodskega proučevanja in računovodskega informiranja. Ker so računovodski izkazi posledek knjigovodenja in tudi računovodskega predračunavanja, so standardi, ki jih obravnavajo, uvrščeni za standarde, ki obravnavajo ti dve področji, in pred standarde, ki obravnavajo njuno nadaljevanje. Podjetje mora pri svojem predpisanem zuna­njem poročanju upoštevati SRS od 1 do 15, od 17 do 19, od 24 do 27 in tiste določbe drugih SRS, na katere se našteti sklicujejo ali nana­šajo, ter Uvod v SRS. Uporaba drugih SRS ni obvezna, temveč se priporoča predvsem pri notra­njem poročanju; ti drugi SRS se imenujejo računovodski standardi zgolj iz formalnih razlogov. Po svoji vsebini so namreč pravila skrbnega računovodenja.
Poleg splošnih SRS obstajajo še posebni SRS od SRS 31 naprej, ki obravnavajo posebnosti računovodenja v organizacijah posa­meznih vrst in posebnosti računovodenja v primerih, ko niso upoštevane temeljne računovodske predpostavke, na katerih so zasnovani splošni SRS, na primer posebnosti na plačilih zasnovanega računovodenja in računovodenja v organizacijah s časovno omejenim delovanjem. Doslej so bili sprejeti
SRS 31 - Računovodske rešitve v bankah (preneha veljati 1. januarja 2006),
SRS 32 - Računovodske rešitve v zavarovalnicah (preneha veljati 1. januarja 2007),
SRS 33 - Računovodske rešitve v društvih (1. januarja 2006 se nadomesti s SRS 33 - Računovodske rešitve v društvih in invalidskih organizacijah),
SRS 34 - Računovodske rešitve v zadrugah,
SRS 35 - Računovodsko spremljanje gospodarskih javnih služb,
SRS 36 - Računovodske rešitve v nepridobitnih organizacijah - pravnih osebah zasebnega prava,
SRS 37 - Računovodske rešitve v podjetjih v stečaju ali likvidaciji,
SRS 38 - Računovodske rešitve v vzajemnih skladih,
SRS 39 - Računovodske rešitve pri malih samostojnih podjetnikih posameznikih ter
SRS 40 - Računovodske rešitve v invalidskih organizacijah (preneha veljati 1. januarja 2006).
Posamezen SRS je lahko povezan z več mednarodnimi standardi računovodskega poročanja in direktivami Evropske unije, posamezen mednarodni standard računovodskega poročanja ali posamezna direktiva Evropske unije pa upoštevan(a) v več SRS. Za nekatera področja, ki jih urejajo SRS, ni mednarodnih standardov računovodskega poročanja. Drugačnost metodike pri sestavljanju SRS utemeljuje prizadevanje, da bi se olajšalo delo uporabnikom, ki želijo predvsem odgovore na vprašanji, kaj vpliva na računovodsko prikazovanje posameznih kategorij in kako zasnovati posamezna področja računovodenja.
Tista slovenska podjetja, ki morajo po zakonu uporabljati SRS, neposredno uporabljajo le tiste določbe mednarodnih standardov računovodskega poročanja, predpisanih z Uredbo Komisije 1725/2003/ES (UL L št. 261 z dne 13. oktobra 2003, str. 1, s kasnejšimi spremembami in dopolnitvami) o sprejetju določenih mednarodnih računovodskih standardov v skladu z Uredbo Evropskega parlamenta in Sveta 1606/2002/EC, na katere se SRS neposredno sklicujejo. Druge določbe v medna­rodnih standardih računovodskega poročanja se ne štejejo kot določbe v SRS neposredno. Do sprejetja v SRS oziroma do sprejetja ustreznega stališča ali pojasnila Inštituta se štejejo le kot informacija o strokovnih do­sežkih.